Navijačem se upravičeno pojavlja vprašanje, ali igralci bolj razmišljajo o disciplini pri opravljanju obrambnih nalog kot pa o svobodi, kreaciji in individualnih rešitvah v fazi napada. Za selektorje ni več neznank o nasprotniku. Treba se je odločiti znotraj svojih modelov iger za taktiko, ki bo prinesla rezultat in napredovanje. Tekme so si med seboj zelo različne, težko je postaviti generalne zakonitosti, zato bom usmeril razmišljanja v posamezne tekme.

1. Poljska – PORTUGALSKA 4:6 (po 11-m)

V obdobju od 25. minute do izenačenja v 33. minuti so Portugalci neprestano napadali, z več predložki s strani so ustvarjali pritisk pred vrati Poljske in spravili nasprotnika v zelo nizko cono branjenja pred lastni kazenski prostor. S hitrimi odzivi po izgubljeni žogi in visoko postavitvijo so Poljakom onemogočili prehode čez polovico igrišča, sami pa so si ustvarjali priložnosti. V tem obdobju jih je igra nagradila in jim je uspelo zadeti za izenačenje. Zanimivo je, da tega niso več uporabili do konca tekme.

Pritisk Portugalske prinesel izenačenje

2. WALES – Belgija 3:1

Pred tekmo je bilo zanimivo, kako se bo Belgija branila proti sistemu Walesa 3-4-3. Ta sistem omogoča veliko širine igre, kar je za nasprotnika težko braniti. V večjem delu tekme niso imeli težav, samo eno napačno osnovno postavitev je uspelo igralcem Walesa pretvoriti v zadetek.

Vokes s tretjim golom Walesa zapečatil usodo Belgije

Tekma nam je ponudila veliko dinamike, saj sta obe ekipi izredno dobri v prehodih po dobljeni žogi v napad. Hitro razvijejo protinapad in v napadu imajo igralce, ki lahko z individualno kakovostjo na večjem prostoru ustvarjajo priložnosti. V tem segmentu so branilci Belgije nizali napake, saj niso sledili napadalno usmerjenima zveznima igralcema. Gareth Bale in Aaron Ramsey sta prihajala do sprejemov žoge popolnoma neovirano in obrambi v nadaljevanju povzročala težave.

Bale in Ramsey neovirano sprejemala podaje

Wales je bil konstanto nevaren tudi v prekinitvah, saj je večino napadalnih akcij zaključil s strelom na gol.

Vse nevarne prekinitve Walesa proti Belgiji

3. Italija – NEMČIJA 6:7 (po 11-m)

Nemčija je vsekakor presenetila s prilagajanjem sistema igre reprezentanci Italije. Igralci so pokazali univerzalnost in moderne smernice sodobnih nogometašev, da se lahko v tako kratkem času prilagodijo na nov, popolnoma drugačen sistem igre, a še vedno znotraj svojega modela igre hitrih prehodov ali pa lomljenja nasprotnika z menjavanjem večjega števila različnih podaj in menjanja smeri igre ohranjajo svojo idejo.

Nemčija je sicer imela pobudo v igri, poskušala je z menjavanjem smeri igre razširiti poti do gola, vendar jim je le redko uspevalo. Nemčija je pokazala šibkost, da na bočnih položajih nima igralcev, ki bi bili uspešni v igri 1:1 in bi lahko naredili višek. Menim, da je bilo tudi premalo vtekanj igralcev iz druge linije za hrbet branilcem Italije, kar bi lahko pomenilo presenečenje ob morebitnem zadetku.

Gol Özila za vodstvo Nemčije proti Italiji

4. FRANCIJA - Islandija 5:2

Selektor francoske reprezentance Didier Deschamps se je prav tako odločil za spremembo sistema igre. Odločil se je za enako porazdelitev igralcev po conah kot že preverjen sistem Islandije (torej 4-4-2). Stavil je na večjo individualno kakovost na posameznem igralnem mestu in zadel z Antoinom Griezmanom na položaju za napadalcem v fazi napada. Ta vmesna cona med zvezno in obrambno vrsto je bila nerešljiva težava za Islandce.

Francozi so udarili tam, kjer so bili Islandci do zdaj najmočnejši - prvi in četrti gol neposredno skozi sredino ter drugi in peti gol po prekinitvi. Prvi polčas je uničil sanje presenečenja prvenstva. V polfinale je zasluženo napredovala popolnejša ekipa, predvsem pa Francozi delujejo izjemno kondicijsko pripravljeni.

Francozi po sredini prebili obrambo Islandcev