Takrat je bil v vlogi reporterja na EP-jih prvič Ivo Milovanovič: "Dobro se spominjam tekme v Beogradu med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. Jugoslavija je vodila z 2:0, najboljša sta bila Brane Oblak in strelec prvega gola Danilo Popivoda. Po 90 minutah je bilo 2:2, po podaljšku pa so Nemci zmagali s 4:2. Skoraj smo jokali od žalosti. Jugoslavija je nato v Zagrebu igrala za 3. mesto in izgubila z Nizozemsko."

Ko ti Capello reče: Zdravo, šef!
Leta 1988 je v Nemčiji spoznal Leva Jašina, ki ga imajo za najboljšega vratarja v zgodovini. "Sovjetska zveza je v finalu igrala z Nizozemsko in so pripravili poseben dogodek v eni od pivnic v Münchnu. Povabljen je bil tudi Jašin in tam sem ga spoznal. Evropski prvaki so postali Nizozemci. V finalu je van Basten dosegel tisti legendarni zadetek." Milovanovič ima še en lep spomin iz tistih časov: "Vodil sem komentatorsko ekipo ljubljanske televizije, v kateri je bil tudi Andrej Stare, v koprskem delu pa sta bila Fabio Capello in nekdanji napadalec Juventusa Roberto Bettega. Capello ni nikoli pozabil, da smo delali skupaj, in vedno, ko sva se srečevala na tekmah Lige prvakov, me je prišel pozdravit in je rekel: Zdravo, šef!"

Naslednje leto v pokoj
Ivo Milovanovič za tri največje favorite letošnjega evropskega prvenstva v Franciji šteje gostitelje, Špance in Nemce, med reprezentancami, ki bi lahko presenetile, pa izpostavlja Turčijo. Zanj bo letošnje prvenstvo zadnji večji mednarodni nogometni dogodek, ki ga bo komentiral, saj gre naslednje leto v pokoj. Izkušeni reporter se tokrat malce boji, da v ljubljanskem studiu razmere za komentiranje ne bodo optimalne: "V studiu ne vidiš dobro dogajanja, ne vidiš ofsajda, menjav, ampak le tisto, kar vidi gledalec. Pri meni je to lahko sploh problematično, saj sem že malo v letih."

Scheie, slovenski Stare. In obratno.
Glede na ta posnetek, ki je star že skoraj deset let, bi utegnil imeti več težav pri komentiranju iz studia Andrej Stare, ki je na evropskih prvenstvih v vlogi komentatorja debitiral leta 1984. "Spomnim se, ko je Španija na Parku princev z zadetkom Macede v zadnji minuti z 1:0 izločila Nemčijo. Španci so se prebili do finala, kjer so jih ustavili gostitelji Francozi z izjemnim Platinijem, ki je bil z devetimi goli prvi zvezdnik prvenstva. Na tistem prvenstvu sem spoznal Arneja Scheieja, legendarnega norveškega reporterja, specialista za nogomet in skoke. Ko se je pred dvema letoma v Innsbrucku poslovil in šel v pokoj, je izjavil, da je norveški Andrej Stare, jaz pa, da sem slovenski Arne Scheie."

Leta 2004 napovedal zmago Grčije
Zanimivo je, da je Andrej Stare leta 2004, ko je bilo prvenstvo na Portugalskem, verjel v zmago Grčije, kar je bilo izjemno presenečenje: "Verjetno sem edini na svetu napovedal njihovo zmago. Tisti izvod časnika Ekipa imam še vedno shranjen. Ko sem šel po prvenstvu na dopust na Zakintos, sem pokazal ta izvod in sem imel ves teden vse zastonj. Niti v Grčiji ni nihče verjel, da je to mogoče." Za vse, ki razmišljate, ali bi vplačali kakšno stavo na končnega zmagovalca EP-ja 2016, pa še tale Staretov namig: "Letos grem z izbranko Mojco na dopust v Italijo. Morda vam to kaj pove ..." Mimogrede, kvota na zmagoslavje Italija je 19 (Francija ima najnižjo kvoto, 4).

"Nogomet je nad drugimi športi"
Urban Laurenčič je novinarsko zgodbo na evropskih prvenstvih začel leta 2000. Ko je 10 tisoč Slovencev rajalo sredi Amsterdama, je še vodil ljubljanski studio, v drugem delu, ko slovenske nogometne reprezentance ni bilo več na EP-ju, pa je bil na prizorišču vse do finala. Ne v vlogi reporterja, ampak novinarja (in v finalu tudi v vlogi šoferja Andreja Stareta), pri čemer je z navdušenjem vsrkaval ozračje, ki je značilno za takšne spektakle: "Takrat sem se zaljubil v te velike turnirje, ki so zame dokaz, da je nogomet nad drugimi športi. Finale v Rotterdamu sem spremljal za golom in od blizu videl zlati gol Davida Trezegueta za francosko zmago nad Italijo."

Slabe tekme ne moreš narediti dobre
Pred štirimi leti je Laurenčič komentiral finalno tekmo Španija - Italija, kar je posebna čast, saj finalne tekme po nepisanem pravilu komentirata najizkušenejša Milovanovič ali Stare (letošnji finale bo komentiral Milovanovič). Zaveda se, kako kritični so gledalci. "Nogomet je glede tega specifičen, saj pritegne največ občinstva in je najbolj na udaru. Nekomu si gledljiv, drugemu nisi, dejstvo pa je, da reporter slabe tekme ne more narediti dobre. Sam poskušam najti pravo mero spremljanja tekme in zgodb, ki sodijo zraven. Najbolj se spomnim tekme Ukrajina - Švedska (2:1) na EP-ju 2014, ta je bila res nenormalno dobra za komentirati, potem ko je Ševčenko z dvema zadetkoma zrežiral preobrat, navijači pa so imeli noro noč v Kijevu."

75 minut odličen, potem "najslabši na svetu"
Seveda se reporterjem pripetijo tudi spodrsljaji. "Največjo neumnost sem naredil, ko sem dr. Braneta Elsnerja razglasil za pokojnega. Še zdaj ne vem, kaj mi je bilo. Opravičil sem se tako vnuku Luki kot vsej družini. Tudi septembrska tekma kvalifikacij za evropsko prvenstvo v Baslu med Švico in Slovenijo je bila problematična in me še zdaj preganja. Z Nenadom Protego sva padla na izpitu. Do 75. minute sva bila super, potem pa v petnajstih minutah najslabša na svetu. Razumem jezo gledalcev oziroma navijačev, res pa je, da je reporter tudi najbolj priročen, da nanj streseš razočaranje."

Koliko ur priprave? V bistvu vse življenje!
O tem, koliko priprave potrebuje reporter na posamezno tekmo, smo govorili z Alešem Potočnikom: "Težko je povedati v urah. Ko sem zvedel, katere tekme EP-ja bom komentiral, sem že začel bolje spremljati te reprezentance, končne priprave pa nanesejo še nekaj ur. Je pa to način življenja, saj že pri prvi kavi na tablici vedno pogledaš, kaj je novega." Potočnik bo komentiral 12 tekem, tudi en polfinale. Spremljal bo vse tri tekme Walesa v predtekmovanju, zaradi zgodovine obeh reprezentanc se še posebej veseli tekme Anglija - Wales.

Hodgson zna krotiti svoje mladce
Kdo bo evropski prvak, je Alešu Potočniku vseeno, saj ni navijač nobene reprezentance (z izjemo Slovenije, seveda), izpostavlja pa dve ekipi: "Belgijci imajo dobro reprezentanco, so tudi najvišje na Fifini lestvici. Lahko bi prišli daleč. Mislim, da bodo tudi Angleži dobri. Igrajo napadalno, vprašanje pa je obramba z njihovim večnim problemom, vratarjem. Roy Hodgson je odličen selektor, pravi gospod, ostal mi je v lepem spominu, ko sem z njim v Stožicah delal intervju. Vsekakor zna krotiti svoje mladce."

Simpatični Islandci
Najmanj tekem, pet, bo komentiral Tomaž Hudomalj: "Ne gre za kakšne velike derbije. Začel bom s tekmo Poljska - Severna Irska. Za Poljake imam občutek, da bi lahko pripravili presenečenje. Veselim se tudi Islandcev. So simpatična reprezentanca, ki se ji obrestuje, da so zadnja leta pametno gradili reprezentanco." Ali prenos nogometne tekme reporterja zelo izčrpa? "Po navadi sem po prenosu malce psihično prazen. Načeloma vložiš veliko truda v prenos, pripravljaš se nekaj dni, razmišljaš, kako boš podajal informacije. Ko je konec, spet razmišljaš, kaj bi lahko naredil bolje, tako da potrebuješ nekaj časa, prideš k sebi."

Reporterjem lažje kot nekoč, čeprav ...
Kje reporter dobi največ podatkov, ki jih potrebuje za prenos? "Jaz na Uefini spletni strani. Danes je reporterjem lažje kot pred 30 leti, saj lahko povsod dobiš informacije, a hkrati težje, saj lahko to isto informacijo dobi vsak gledalec. Skratka, treba se je potruditi, da gledalcu poveš nekaj novega." Prav zaradi tega je verjetno težje komentirati nogomet kot alpsko smučanje. Kje pa so še glavne razlike? "Način komentiranja je drugačen. Pri smučanju vozi vsaka tekmovalka posebej in se za vsako posebej pripraviš, tu pa je treba bolj pozorno spremljati in se bolj prilagajati. Mislim, da je težje, predvsem pa se na nogomet spozna več ljudi kot na smučanje."