Švica je pritisk in pobudo drugega polčasa spremenila v vodstvo, ki pa je zdržalo le pet minut. Tudi na drugi tekmi izločilnih bojev je Anglija zadela šele s prvim strelom v okvir vrat. Proti Slovaški jih je Jude Bellingham rešil v 95. minuti, zdaj je Bukayo Saka pomiril živce v 80. minuti.

V podaljšku so Švicarji pritiskali, a zaman, Angleži pa so končno prevzeli nadzor nad igro v elementu, s katerim so bili na smrt skregani. Izvajanje enajstmetrovk je bilo popolno: sploh prvič je zadelo vseh pet Angležev. Predvsem pa je že prvo 11-m Švice ubranil Jordan Pickford.

Odločilna priprava in navodila na bidonu

Vestno oko fotografov in sama Uefa sta nato razkrila recept – angleški vratar je imel na svojem bidonu natisnjeno celotno postavo Švice in s kakšnim posredovanjem naj se loti posameznikov ter njihovih strelov z bele točke.

Pickford je upošteval in se vrgel v levo ob strelu Akanjija, zato pa ni upošteval navodila ob strelu Schärja, naj nakaže posredovanje v desno in se vrže v levo. Če bi ravnal po navodilih, bi Pickford bržkone branil še drugo enajstmetrovko, a to na koncu ni bilo usodno.

Anglija je v desetem poskusu dosegla tretjo zmago po 11-m. Vendar kljub suverenim strelom in Pickfordovi obrambi sami Angleži vseeno poudarjajo, da ima Švica še več travm zaradi "loterije". Švicarji so namreč izgubili peto od šestih izvajanj enajstmetrovk na velikih prvenstvih, uspešni so bili zgolj pred tremi leti proti Francozom v osmini finala, a takoj zatem izpadli proti Španiji.

Od grešnega kozla do velikega junaka

"Pritisk enajstmetrovk je nekaj, kar sprejemam. Enkrat ti ne uspe, a sem človek, ki se želi znova postaviti v tak položaj. Vem, da me gleda veliko živčnih ljudi, na primer moja družina, vendar sem ohranil mirno kri in zadel z 11-m," je pripovedoval igralec tekme, strelec izenačujočega gola in izvajalec tretje 11-m za Anglijo.

Pred tremi leti je bil ravno Bukayo Saka nesrečnež, ki je v finalu z Italijo zapravil ključno 11-m. Skupaj z Rashfordom in Sanchem je bil nato tarča ostrih kritih, marsikje je to preraslo v rasistično obarvane zapise proti trojici, ki ni zadela z 11-m.

Zdaj je Saka bil med tekmo svetla izjema, četudi je selektor po koncu očitno gledal drugačno tekmo. "To je bila najboljša igra, kar smo jih do zdaj igrali. Z žogo smo jim povzročili veliko težav. Da smo se spet vrnili iz ozadja ter pokazali značaj in odpornost, ki smo ju pokazali ... Na turnirjih ne gre samo za dobro igro, pokazati moraš tudi vse druge lastnosti," je pripovedoval Gareth Southgate, ki je na lastni boleči izkušnji zapravljene 11-m z domačega Eura 1996 in izgubljenemu finalu prejšnjega evropskega prvenstva dal izjemen poudarek strelom z bele točke.

Prekletstvo 11-m in četrtfinalov

Na drugi strani so Švicarji nejeverno zrli in se spraševali, ali je četrtfinale njihov največji doseg. Drugič zapored so obstali v četrtfinalu Eura, iz zgodovine pa imajo še štiri zaporedne uvrstitve med najboljših osem na svetovnih prvenstvih med leti 1934 in 1954.

"Boli. Vložili smo toliko truda in si ustvarili toliko priložnosti. Žal mi je za fante in za narod. Anglija ni imela veliko priložnosti, mi pa smo si jih ustvarili kar nekaj. Ne zaslužimo si, da gremo domov, vendar smo lahko resnično ponosni," je bil skrušen švicarski selektor Murat Yakin.

Turki zagotovilo za zabavne tekme

Šele zadnji, četrti, četrtfinale 17. evropskega prvenstva v nogometu se je končal po rednih 90 minutah in z razburljivo igro, ki je zlasti v drugem polčasu navdušila nevtralne gledalce. Turčija je s svojim elanom dosegla vodstvo v prvem delu, nakar se je v nadaljevanju začela ofenziva Nizozemske. Ko je dišalo po podvojitvi prednosti Turkov, so Nizozemci v šestih minutah zrežirali preobrat. A razburjanje ni bilo konec vse do zadnjega sodnikovega žvižga.

"Pokazali smo vse, kar smo imeli. Odigrali smo zelo dober turnir. V 90 minutah smo zmagali na prav toliko tekmah kot Nizozemska. Imamo veliko mladih igralcev, ki so se izkazali z neverjetnim duhom in ponosen sem nanje," je po slovesu od turnirja govoril Italijan na klopi Turčije Vincenzo Montella. Kakor je sam nekoč navduševal v napadu, tako so tokrat njegovi varovanci skrbeli za zabavne in živahne tekme.

Odločil deseti avtogol turnirja

Nizozemska je prevzela pobudo trdno v svoje roke z vstopom visokoraslega napadalca Wouta Weghorsta, a ključni igralec je bil Cody Gakpo, ki je na koncu sicer ostal brez četrtega gola na turnirju, saj je bil odločilni gol pripisan turškemu branilcu Müldürju. Deseti avtogol prvenstva!

"Za ves narod je to nekaj posebnega. Smo majhen narod in smo v polfinalu z Anglijo, Francijo in Španijo ter smo resnično ponosni. Danes smo morali trpeti, vendar lahkih tekem ni," je bil vzhičen nizozemski selektor Ronald Koeman.

Ko imaš šest vratarjev ...

"To je tisto, kar smo potrebovali. Morali smo iti zelo globoko vase. Če vidite, kako so se vsi odzvali na reševanje, blokado ali napad ... to smo storili vsi skupaj. Vsi si želimo uresničiti svoje sanje in smo korak bližje. Ponosen sem na te fante," je očetovsko ponosen bil kapetan oranžnih Virgil van Dijk. Izrednih pohval je bil deležen 21-letni vratar Bart Verbruggen: "Danes smo imeli približno šest vratarjev. Toliko fantov, ki so se z vso močjo vrgli pred žogo. Zaradi tega se kot vratar počutiš zelo varno."

A branilci so svoje naredili tudi v napadu: po izredno natančnem predložku Memphisa Depaya je z glavo za 1:1 neubranljivo zadel Stefan de Vrij, kar je bil njegov prvi reprezentančni gol po devetih letih.

Nizozemska si je priigrala že šesti polfinale evropskih prvenstev, a prvega po letu 2004, ko so sicer dobili edino tekmo izločilnih bojev po osvojitvi naslova prvakov leta 1988. In kje se je igral turnir pred 36 leti? V Nemčiji!