Ooo, Jaka Bijoool, ooo, Jaka Bijoool,
levo na Haalanda, desno Ronaldota,
včasih tud' zabije gol, Jaka Bijol!

Zdaj že ponarodelo prepevanje, ki se je prvič pojavilo marca lani na kvalifikacijski tekmi proti San Marinu v Stožicah, je bilo v zadnjih treh tednih slišati marsikje, kjer so se zbirali slovenski navijači na evropskem prvenstvu v nogometu. Skupinico fantov, ki se je zabavala s to pesmijo, lahko rečemo kar neuradno himno slovenske reprezentance, smo srečali tudi v ponedeljek popoldne pred tekmo osmine finala proti Portugalski v Frankfurtu.

V navijaški coni na nabrežju reke Majne so se pripravljali na odhod proti stadionu. Ko smo pristopili do njih in se začeli pogovarjati, smo ugotovili, da so doma iz Slovenskih goric.

Sorodna novica Odmevalo, kot da bi zmagali. Navijačem kapo dol.

"Bijol je na uvodnem srečanju proti Danski odigral vrhunsko, čudežno tekmo, pravzaprav svojo tekmo življenja. V Baru 10 v naši domači Voličini smo ga gledali na vrhuncu svoje kariere in tam peli to pesem. Prav tako smo jo nato ponosno prepevali med spremljanjem tekem proti Srbiji in Angliji ter na avtobusu na poti v Frankfurt," nam je povedal Luka Horvat.

Mladenič je z dvema prijateljema na prizorišče zgodovinskega dvoboja pripotoval na dan tekme (to je bilo zanj prvo srečanje, ki si ga je ogledal v živo), drugi so bili v Nemčiji že prej. Sicer so redni obiskovalci tekem Slovenije, domačega četrtoligaša Lenarta in seveda bližnjega Maribora, pogosto pa se odpravijo tudi v Split na obračune Hajduka. V Stožicah so bili pred leti tudi na EP-ju v futsalu in na tekmah slovenskih odbojkarjev.

Pesem donela tudi s tribun

V ponedeljek je bilo pesem o Bijolu nekajkrat slišati tudi s tribun Frankfurt Arene med 120 minutami dramatičnega boja slovenskih fantov proti Cristianu Ronaldu in druščini, ko so jo skupaj peli vsi slovenski navijači. Na poti na tekmo si je skupina štajerskih navijačev zamislila tudi že novo pesem, in sicer o Benjaminu Šešku. Kdo ve, morda tudi ta napev že kmalu postane tako slaven kot tisti o Jaki Bijolu.

Korošec je na evropskem prvenstvu kazal sijajne predstave in si prislužil zanimanje številnih klubov, ki si ga želijo zvabiti v svoje vrste. Najbrž ni daleč dan, ko bo zapustil Udinese in se preselil v kakšnega velikana.

Navdih za pesem o Jaki Bijolu je sicer dala skladba Šuštarski most, ki jo je leta 1969 prvič zapela Majda Sepe, besedilo pa je napisal Gregor Strniša. To je bila priredba znamenite francoske uspešnice iz istega leta Les Champs-Élysées (Elizejske poljane, op. a.) v izvedbi pevca Joeja Dassina. Tudi Dassin pa je napev v resnici kopiral od britanske psihedelične skupine Jason Crest. Njihova izvorna skladba nosi naslov Waterloo Road, nastala je leta 1968.

Himna nemške reprezentance uspešnica izpred 40 let

Velik uspeh in odmev je na letošnjem prvenstvu požela tudi neuradna himna nemške reprezentance. Gre za skladbo Petra Schillinga Major Tom (Völlig losgelöst) iz leta 1983, ki se je v času nastanka prebila zelo visoko na svetovnih glasbenih lestvicah, pred tremi meseci pa so jo nemški navijači s posebno peticijo izbrali za skladbo, ki naj se predvaja ob zadetkih njihove izbrane vrste.

Med EP-jem je ob golih zaradi pravil Uefe sicer ne vrtijo, jo je pa zato na stadionih slišati pred začetkom tekem nemške reprezentance in takoj po koncu. Bodo gostitelji prvenstva z njo rajali tudi v petek, ko se bo elf v četrtfinalu v Stuttgartu pomeril s Španijo?