Redke so stvari, ki lahko tako združijo praktično vse Slovence, kot jih je sinoči združil nogomet. Slovenskim športnikom – ne zgolj nogometašem – serijsko uspeva, da pod slovensko trobojnico zedinijo tudi tiste, ki na običajen dan prenosov različnih športnih obračunov ne bi niti povohali. Javnost je preteklih sedemnajst dni, kolikor jih je slovenska nogometna reprezentanca prebila na evropskem nogometnem prvenstvu v Nemčiji, dihala za nogomet. Nogometni navdušenci, ki so si štiri tekme slovenske nogometne reprezentance Eura 2024 ogledali v Nemčiji na stadionih in v conah za navijače, pa tudi tisti, ki so se odločili glasno navijati na številnih prizoriščih doma, so postali, pa čeprav zgolj za dobra dva tedna, navdih širše javnosti.

Gromozanska navijaška cona

Na jutro največje in najprestižnejše tekme v zgodovini slovenskega reprezentančnega nogometa so posamezne skupinice navijačev v svojih opravah že pohajkovale po središču petega največjega nemškega mesta. Tisti, ki so v Frankfurt pripotovali dan pred obračunom oziroma dovolj zgodaj, so si tako lahko ogledali nekatere znamenitosti simpatičnega mesta, ki ne daje občutka, da v njem prebiva 760.000 prebivalcev. Nekaj navijaških vzklikov je bilo mogoče slišati že v zgodnjih urah, a to ni bilo nič proti temu, kar je sledilo v popoldanskem času, ko so bili prebivalci mesta ob reki Majni deležni pravega malega spektakla.

Cona za navijače, kamor so v zgodnjih popoldanskih urah počasi romali privrženci obeh moštev, je bila v Frankfurtu ogromna, znatno večja od denimo tistih v Stuttgartu ali Kölnu, kjer so slovenski nogometaši igrali tekme skupinskega dela. Kilometer dolga cona neposredno ob reki Majni (Mainufer) je navijačem nudila več velikih in manjših zaslonov za ogled tekem, dve nogometni igrišči, številne športne in zabavne aktivnosti, kulinarično ponudbo in celo dva manjša glasbena odra. Ravno zaradi dimenzij cone za navijače se nogometni privrženci skoraj nikoli niso gnetli, tako med sprehajanjem kot tudi med čakanjem na osvežitev in okrepčila.

Slovenski navijači so se že na družabnih omrežjih tudi ob pomoči NZS-ja dogovorili o "bojnem načrtu," ki je narekoval, da se glavnina nogometnih privržencev ob 15. uri zbere v navijaški coni. Armada belih dresov je preplavila nabrežje reke Majne, tam je delovalo, da je na enega portugalskega navijača sto slovenskih. Sicer se masa slovenskih navijačev ravno zaradi razsežnosti cone ni začutila na prvi pogled, a je več skupin širom nabrežja poskrbelo za izjemno vzdušje.

Nekaj navijačev se je z domačini pomerilo v prijateljskem nogometnem obračunu, ki so ga slovenski nogometni navdušenci z lahkoto dobili. "Takega nogometa tu še niso videli, to je mariborska šola," se je pošalil eden izmed navijačev na tekmi. Nekaj sto metrov naprej pa so se slovenski navijači "spopadli" s portugalskimi, tokrat v navijanju. Maloštevilčni Portugalci so bili osupli nad glasnostjo in pripadnostjo slovenske navijaške čete: "Preveč vas je, kaj za vraga je to?"

"Zbogom, Portugalska!"

Bolj ko se je ura približevala peti popoldne, ko so bili navijači dogovorjeni, da se družno odpravijo do Waldstadiona, bolj glasno je bilo navijanje. Pred izhodom iz cone za navijače se je zbrala velika množica, ki je poskrbela za to, da se je na mostu Untermainbrücke zaustavilo na stotine radovednih domačinov in občudovalo zavzetost slovenskih športnih navdušencev. Navijaški napevi so se prepletali s ponarodelimi skladbami ob spremljavi diatonične harmonike, navijači pa so kar najbolje ogreli in podmazali grla za obračun. Tudi pot od osrednje postaje do stadiona je bila navijaška, vlaki, ki so jih organizatorji posebej za potrebe evropskega prvenstva namenili prevozu navijačev do stadiona, so se tresli in pozibavali ob vsem dobro znanih vzklikih: "Kdor ne skače, ni sloven'c." Na poti do Frankfurt Arene so poleg standardnih navijaških napevov odmevali še nekateri edinstveni. "Auf Wiedersehen, Portugal" oziroma "Zbogom, Portugalska". Ta je bil eden izmed tistih, ki je še najbolj jezil privržence portugalske izbrane vrste. Vedeli so, da obračun s Slovenci ne bo lahka naloga.

Na Waldstadionu je postalo jasno, da portugalskih navijačev le ni tako malo, kot je delovalo na prvi pogled v navijaški coni. Čeprav so najbolj goreči podporniki Kekove čete veliko prej zasedli svoja mesta in poskrbeli, da so slovenski napevi iz frankfurtske arene odmevali že, ko je večina šele hodila do stadiona, so Portugalski navijači pokazali zobe šele, ko so bili v "polni postavi". Roko na srce, Portugalcev je bilo več, a slovenski navijači so premostili tudi večje ovire. V prvem polčasu so se navijanja lotili strateško. Če so portugalski napevi odmevali praktično brez prestanka, so Slovenci navijali v valovih. Ko so portugalski nogometni navdušenci popustili le za kakšen decibel, so slovenski napolnili pljuča in preglasili vse.

"Obli, Oblak, ti si naš junak!"

Popolnoma drugačne navijaške kulise pa so nevtralni obiskovalci obračuna doživeli v drugem delu obračuna, ko so slovenski navijači prevzeli pobudo. Ob vsakem obetavnem napadu, še bolj pa ob vsaki fantastični obrambi Jana Oblaka, je bil Waldstadion popolnoma slovenski. Seveda ni šlo niti brez zbadljivk največjemu zvezdniku Portugalske reprezentance Cristianu Ronaldu, ki se z neprestanim pritoževanjem sodniku ni prikupil niti nevtralnim navijačem, ki so si pred obračunom nadeli dres nogometnega virtuoza. Glasni žvižgi ob vsakem moledovanju so v drugem polčasu postali stalnica, da pa bi nogometnega giganta še bolj spravili s tira, so mu slovenski nogometni privrženci pripravili še zbadljivo presenečenje. Med obračunom so namreč vzklikali ime njegovega največjega rivala in edinega tekmeca za naslov najboljšega nogometaša generacije, Lionela Messija, najbolj hudomušni navijači pa so v zrak dvignili dres malega argentinskega nogometnega božanstva.

Slovenija je po rednem delu ostala neporažena še na četrti tekmi evropskega prvenstva. Predvsem osrednja stebra obrambe Vanja Drkušić in Jaka Bijol sta bila nerešljivi uganki za portugalske nogometaše. Ko pa jim je le uspelo prebiti slovensko zadnjo vrsto, pa je Slovenijo bravurozno reševal Oblak, ki si je prislužil več ovacij: "Obli, Oblak, ti si naš junak!"

Oblak v jok spravil velikega Ronalda

Podaljšek obračuna je prinesel čustveni vihar. Najprej so izjemno glasni navijači zastali ob hitro dosojeni enajstmetrovki za Portugalce, pri kateri si je italijanski delivec pravice na obračunu Daniele Orsato prislužil val žvižgov. Veliki Ronaldo iz oči v oči z Oblakom. Glasno bodrenje portugalskih navijačev in prav tako glasni žvižgi slovenskih. Portugalec je streljal dobro, a oblak je branil še bolje. Navdušenje navijačev je bilo enako zadetku, slovenska izbrana vrsta je ostala v igri za morebitno napredovanje. "Obli, Oblak, ti si naš junak," je ponovno donelo v Frankfurtu. Velik skalp enega najboljših vratarjev na svetu, ki v dvobojih kazenskih strelov proti Portugalcu v karieri dotlej ni bil ravno blesteč. Še več, portugalskega zvezdnika so ob obrambi Škofjeločana oblile solze, njegovi soigralci pa so začutili še večji pritisk.

Portugalska je obračun nadaljevala v manjšem krču, ki je Sloveniji dal krasno možnost, da še drugič zapored, tokrat na veliko pomembnejši tekmi, premaga favoriziranega nasprotnika. Mladi zvezdnik Leipziga Benjamin Šeško se je po hudi napaki portugalske obrambe znašel v izjemni priložnosti ena na ena z Diogom Costo. Na stadionu je oglašujoče zahrumelo, Slovenija je bila na pragu izjemne zmage, ki jo je naposled preprečil Costa. Kakšna priložnost, 21-letnik je imel na nogi zgodovinski uspeh, a tokrat nogometni bogovi niso bili na njegovi strani. Slovenci so zdržali zaključni pritisk Portugalcev in si priborili loterijo 11-metrovk, v kateri je Costa še drugič v nekaj minutah razparal slovenska srca. Boleč izpad po levjesrčnem boju. Nogometaši so po tretji zaporedni obrambi portugalskega vratarja prebledeli, sanj je bilo konec. Kljub bridkemu epilogu letošnjega Eura so nogometaši zbrali še toliko moči, da so stopili pred zveste navijače in se jim zahvalili za štiri krasne navijaške kulise. Kar je sledilo, je raznežilo še najbolj jezne po porazu.

Osvojili navijaška srca

Oglušujoče navijanje in čestitke slovenski izbrani vrsti so nekajkrat preglasili celo rajanje na nasprotni strani zelenice. Ko so portugalski zvezdniki že zapuščali igrišče, njihovi navijači pa stadion, je slovenska pesem še vedno odmevala, nogometaši pa so z dvignjenimi glavami sprejeli pohvale ob zgodovinskem uspehu. Majhna Slovenija je pustila pečat, tako na zelenici kot tudi na tribunah. Slovenci so rajali še naprej. Glasno navijanje se je preselilo pred Waldstadion, ki ni in ni ponehalo. Nogometna Evropa je dobila jasno sporočilo, ki ga je lepo povzel eden izmed navijačev, ki ni deloval niti malo razočaran: "Fantje so dali vse od sebe, kar se nogometa tiče, je to naš največji uspeh. Dokazali smo, da v Evropi ni moštva, s katerim ne bi mogli igrati. Vrnili se bomo, o tem sem prepričan."