"Ko tako izpadeš, si lahko samo ponosen. Videli ste, kakšno veselje je bilo po koncu tekme pri Portugalcih. Mislim, da smo vsi ponosni," je po bridkem porazu v t. i. mešani coni globoko v noč razlagal Vojničan. Ura je kazala 1.30, ko se je kot zadnji izmed štirih nogometašev Slovenije pojavil pred novinarji.

"Težko je izbrati besede, s katerimi opisati tekmo. Res smo dali vse na igrišču. Potem ko je Jan obranil 11-metrovko Ronaldu, se je ponudila priložnost Šešku, sledile so 11-metrovke. To je loterija, na žalost se ni izšlo. Razočarani smo, a obenem ponosni na vse, kar smo naredili," je menil Verbič.

Škoda, da žreb ni določil, da bi se 11-metrovke streljale pred tribuno s slovenskimi navijači. Kovanec italijanskega sodnika Danieleja Orsata je v ugodnejši položaj že takoj spravil Portugalce. "Vsekakor je drugače, če ti za vrati žvižgajo ali če te bodrijo. Toda njihov vratar Diogo Costa je zelo dobro obranil vse tri 11-metrovke," je poudaril nogometaš Panathinaikosa, ki je prevzel odgovornost v tretji seriji, ko sta pred njim 11-metrovki že zastreljala Josip Iličić in Jure Balkovec. "Vsakdo, ki je šel streljat, je pokazal, da si želi pomagati," je povedal Verbič.

Sorodna novica 120 minut so živele slovenske sanje, kruto jih je razcefral Diogo Costa

Karničnik: Verjamem, da bomo še kdaj doživeli kaj takšnega

"Zelo ponosni smo na to, kar smo dosegli. To je šport – enkrat ti da, drugič ti vzame. Danes nam je nekaj malega zmanjkalo. Lahko smo zadovoljni, kako smo delovali kot ekipa," pa so bile prve besede Žana Karničnika.

S selektorjem Matjažem Kekom in soigralci so hitro sklenili, da si ne bodo preveč lomili glave zaradi zamujene priložnosti. "Sporočilo po koncu tekme je bilo, da moramo dvigniti glave in iti dalje. Smo posebna družba, ki se odlično razume med sabo. Ko si pogledamo v oči, si lahko le čestitamo za predstave, ki smo jih kazali na prvenstvu. Celotno doživetje, odkar smo vstopili v Nemčijo, je bilo izjemno. Vse je organizirano na zelo visoki ravni. Verjamem, da bomo še kdaj doživeli kaj takšnega."

V prvem polčasu je slovenski obrambi kar nekaj preglavic povzročal Rafael Leao, Karničnik in Vanja Drkušić sta dobila rumeni karton. "Na začetku tekme smo dvakrat, trikrat izgubili žogo v sredini. Vemo, da je Leao izjemno hiter in čaka položaje, da se po odvzeti žogi spusti v napad. V drugem polčasu smo to preprečili in Portugalce delali nestrpne. Imeli smo tudi svojo priložnost, da bi lahko zadeli."

Nogometaš Celja, ki je zadel na tekmi proti Srbiji v Münchnu, ni mogel mimo vnovič sijajne podpore s tribun: "Ko igramo pred takšnimi fenomenalnimi navijači, je lažje. Hvala vsem za izjemno vzdušje na vseh štirih tekmah."

Dan pred tekmo so bili bolj pri strelu

Slovenske igralce je po nesrečnem porazu čakalo še dve do tri ure vožnje do pripravljalnega središča v Wuppertalu. "Gotovo bo danes nekaj manj spanja, a se bomo že spočili potem na dopustu. Verjetno se mi bo najdlje motala po glavi zapravljena priložnost Šeška (v 115. minuti, op. a.). Najbrž ima tudi on že težke noge, po navadi iz takšnih položajev zabija. Toda nimamo mu kaj očitati. Odigrali smo odlično tekmo, sploh v obrambi. Portugalcem nismo puščali veliko."

Naposled so potnika v četrtfinale dali kazenski streli. So jih v slovenskem taboru trenirali? "Malce smo jih vadili, v nedeljo smo bili malce bolj pri strelu kot danes (smeh, op. a.). Toda streljati proti takšni množici portugalskih navijačev za vrati ni lahko. Mogoče bi bilo na drugi strani kaj lažje," je sklenil Karničnik.

Sorodna novica Šporar: Nismo streljali slabo, a njihov vratar je bil videti kot panter

Drkušić: Brez navijačev bi bilo veliko težje

Branilec Drkušić, ki je bil med dvotedenskim igranjem Slovenije v Nemčiji gotovo največje odkritje za marsikaterega navijača, je dejal: "Glave so še vroče, saj smo bili blizu še večjega uspeha. A ko se bodo glave malo ohladile, se bomo vsi zavedali, kaj smo naredili in kakšen izid nam je uspel. Če smo že morali izgubiti, smo se od tega turnirja poslovili z dvignjeno glavo. Pokazali smo, kdo in kaj smo. Dokazali smo, da premoremo ogromno nogometnega znanja. Znova smo zelo dobro odigrali 120 minut. Proti takšnim reprezentancam seveda pridejo trenutki, ko si tekmec ustvari priložnosti. A na koncu smo najlepšo imeli mi. To je nogomet. Zelo ponosen in srečen sem, da sem lahko del te ekipe, da delim slačilnico s fanti. Mislim, da nas čaka še ogromno lepih stvari."

Kaj je EP prinesel tej generaciji, pred katero je še kar nekaj skupnih let igranja? "Ogromno samozavesti. Sebi in drugim smo pokazali, da lahko igramo na najvišji ravni in se kosamo z vsemi reprezentancami. To je zelo lepa popotnica in motivacija za naprej. Videli smo, da lahko naredimo nekaj velikega."

Član Sočija v kvalifikacijah ni bil med prvimi izbirami na položaju "štoperja", na Euru pa se je prelevil v nezamenljivega. "Zelo vesel sem, da sem bil deležen zaupanja selektorja in soigralcev. Pridobil sem veliko novih izkušenj in znanja, kar bom lahko izkoristil v nadaljevanju kariere. Za konec sem igral proti enemu izmed najboljših igralcev v zgodovini Ronaldu. Bil sem zelo motiviran, zame je to zelo dobra izkušnja."

Tudi on se je zahvalil vsem tistim, ki so iz domovine pripotovali v Nemčijo in bodrili rojake na igrišču v živo. "Podpora navijačev nam pomeni zelo veliko, še posebej, ko opraviš neko dobro delo. Čutili smo dodatno energijo, dalo nam je krila. Vsi smo se bojevali do zadnjega atoma moči. Tudi zaradi gledalcev smo zdržali 120 minut. Brez njih bi bilo veliko težje."

Sorodna novica Konec poti, ne potovanja