V finalu svetovnega prvenstva v nogometu 2006 se je v Nemčiji zgodil morda najodmevnejši trenutek v zgodovini mundialov - Zinedine Zidane je kariero končal z "glavco" in rdečim kartonom.
Francoski as je bil izključen že osem let prej na domačem svetovnem prvenstvu, ko se je pri zmagi nad Savdsko Arabijo (4:0) nespametno lotil enega od tekmecev. Vrnil se je na zaključne tekme in v finalu z dvema zadetkoma sam potopil Brazilijo (3:0). Tudi tokrat bi lahko bil junak finala, saj je proti Italiji že v sedmi minuti mojstrsko zadel enajstmetrovko. V podaljških je podlegel provokacijam Marca Materazzija, ga z glavo zadel v prsa in svojo sploh zadnjo tekmo v karieri neslavno končal z rdečim kartonom.
Nemcem organizacija v spornem postopku
A vrnimo se na začetek. Že samo uvodno dejanje 18. svetovnega prvenstva je bilo prav tako sila odmevno in sporno. Govorimo o izboru prireditelja tekmovanja, ki ga je Fifa določila julija 2000 v Zürichu. Ob Nemčiji so se za prvenstvo potegovali še Maroko (izpadel v 1. krogu glasovanja), Anglija (v 2. krogu) ter Južna Afrika (v finalnem krogu). Na koncu so Nemci zmagali le z enim glasom prednosti (12:11), pri čemer se je Novozelandec Charlie Dempsey odpovedal glasovanju. Pred tem je kot predstavnik oceanske zveze vedno glasoval za Južno Afriko. V primeru izida 12:12 bi o prireditelju odločal predsednik Fife Sepp Blatter, ki je javno podpiral Afričane. To je bil tudi glavni razlog, da je Fifa začasno sprejela pravilo "rotacije organizacije med celinami" in SP 2010 avtomatično podelila Afriki. Tako je na glasovanju leta 2004 Južna Afrika (14 glasov) dobila prednost pred Marokom (10) in Egiptom (0).
Svetovni prvaki zadnjič klonili proti Sloveniji
V kvalifikacijah je nastopilo rekordnih 197 reprezentanc, med katerimi je bil prvič v zgodovini tudi branilec naslova (v tem primeru Brazilija). Kar sedem reprezentanc se je prvič prebilo na tekmovanje vseh tekmovanj: Angola, Češka, Gana, Slonokoščena obala, Togo, Trinidad in Tobago ter Ukrajina. Slovenija je v svoji kvalifikacijski skupini osvojila četrto mesto in bila relativno daleč od drugega mesta, ki je Norveško peljalo v dodatne kvalifikacije. A varovanci Braneta Oblaka so kvalifikacije začeli izjemno, saj so na prvih treh tekmah osvojili kar sedem točk (na preostalih sedmih le še pet). Vrhunec se je zgodil 9. 10. 2004, ko je Slovenija v Celju premagala kasneješega zmagovalca skupine Italijo z 1:0. V taktični tekmi je v 82. minuti po predložku Nastje Čeha z glavo zadel Boštjan Cesar. To je bil sploh zadnji poraz Italije do SP-ja, kjer je kasneje osvojila naslov prvaka.
Beckenbauer zdaj tu, zdaj tam
Nemci so tekmovanje pripravili v 12 mestih na 12 izjemnih stadionih, od katerih je vsak sprejel vsaj 40.000 gledalcev. Med izbranimi objekti ni bilo kar nekaj znanih, med drugimi niti olimpijskega stadiona v Münchnu. Organizatorji, pod vodstvom karizmatičnega Franza Beckenbauerja, so v bavarski prestolnici dali prednost novozgrajeni lepotici Allianz Areni, hkrati pa se odločili, da ne izkoristijo pravice uporabe dveh stadionov v enem mestu, ampak raje prvenstvo pripeljejo v čim več mest. Beckenbauer je kot vodja organizacije želel v živo videti čim več tekem, zato se je s helikopterjem prevažal med samimi prizorišči.
Sodniki "streljali" kartone
Posebno poglavje so predstavljali sodniki, ki že dolgo časa niso tako sporno delili pravice. Ognjeviti so bili predvsem pri kartonih - 345 rumenih in 28 rdečih kartonov je rekord mundialov. Rus Valentin Ivanov je bil na obračunu med Portugalsko in Nizozemsko (1:0) kot junak ameriškega divjega zahoda izpred slabih dveh stoletij - "ustrelil" je namreč 16 rumenih kartonov (izenačitev rekorda na SP-jih) ter štiri rdeče (rekord SP-jev). Še bolj se je osmešil Anglež Graham Poll, ki je na predtekmovalni tekmi med Hrvaško in Avstralijo (2:2) pokazal Josipu Šimuniću kar tri rumene kartone (v 61., 90. in 93. minuti), rdečega mu je pokazal tako šele po tretjem rumenem opozorilu.
Črne zvezde presenetile Čehe
V predtekmovanju je bila skupina C označena kot skupina smrti, saj so v njej igrale Argentina, Nizozemska, Slonokoščena obala in Jugoslavija. A že pred zadnjim krogom so se z dvema zmagama v osmino finala prebili gavči in tulipani. Razočarali so Čehi, ki so po uvodni zmagi proti ZDA (3:0) izgubili proti Gani (2:0), "črne zvezde" so se tako že na svojem prvem mundialu uvrstile med najboljših 16. Avstralija je s 3:1 ugnala Japonsko in tako poskrbela za prvo "oceansko" zmago na SP-jih. V zadnjem krogu so si s točko proti Hrvaški zagotovili tudi osmino finala.
Je bila tekma Brazilija - Gana res prodana?
Tam so se "Aussieji" pomerili z Italijo in dolgo časa uspešno držali izid 0:0. Povsem v zadnji akciji tekme je španski sodnik Luis Medina Cantalejo dosodil sumljivo enajstmetrovko, ki je popeljala azzurre popeljala v četrtfinale. Brazilci so s 3:0 pometli z Gano, kasneje so nekateri mediji pisali, da je bila tekma zaradi vpliva azijskih stavnic prodana. Prvi zadetek je dosegel Ronaldo in s 15. golom postal najuspešnejši strelec v zgodovini mundialov. Nemci so z 2:0 izločili Švedsko, Lukas Podolski je oba zadetka zabil že v prvih 12 minutah. Španija je proti Franciji povedla z 1:0, a nato prvenstvo spet končala sklonjenih glav (1:3).
Eriksson spet ugriznil v Scolarijevo kislo jabolko
V četrtfinalu je Nemčija po streljanju enajstmetrovk izločila Argentino. Streli z bele točke so bili potrebni tudi na obračunu med Portugalsko in Anglijo. Podobno kot dve letih na Euru 2004 so bili spet srečnejši Portugalci. Brazilec Luiz Felipe Scolari je bil še na tretjem zaporednem četrtfinalu velikega turnirja boljši od Šveda na angleški klopi Svena Gorana Erikssona. Tekmo je zaznamovala izključitev Wayna Rooneyja, pri kateri je imel prste vmes tudi njegov takratni klubski soigralec Cristiano Ronaldo. Francija je povsem nadigrala Brazilijo, končni izid (1:0) tega sicer ne potrjuje, a "mali kanarčki" so zmogli le en strel na francoska vrata. Italija je presenetljivo gladko nadigrala Ukrajino (3:0).
Materazzi: gol, izkoristil 11-m in "izključil" Zidana
Italija je v polfinalu z goloma Fabia Grossa in Alessandra Del Piera povsem ob koncu podaljška z 2:0 izločila gostitelje turnirja. V drugem polfinalu je Franciji pri zmagi nad Portugalsko (1:0) zadoščala enajstmetrovka Zidana. Finale so si številni zapomnili po Materazzijevi provokaciji z začetka članka. Marsikdo si je nogometaša Interja zapomnil zgolj po besedni provokaciji, a ne gre pozabiti, da je bil ravno Materazzi tisti, ki je že v 19. minuti izenačil na 1:1, zanesljiv pa je bil tudi v drugi seriji enajstmetrovk. Ravno v tej seriji je David Trezeguet zadel le prečko, kar je Italiji prineslo četrti naslov svetovnega prvaka.
Razkurila ga je opazka o sestri ...
Šele dobro leto po incidentu je postalo jasno, katere besede so tako razkurile Zidana. Pri enem od številnih prerivanj med nogometaša je besedni dvoboj začel Francoz: "Če si tako želiš moj dres, ti ga bom dal po tekmi." Materazzi je grobo odvrnil: "Raje imam kur**, kot je tvoja sestra", kar je pripeljalo do znane reakcije ...
Iskrice 18. svetovnega prvenstva:
- Prvič po prvenstvu leta 1982 so bile prisotne reprezentance iz vseh šestih konfederacij. Četrtič (1934, 1966, 1982) so bile v polfinalu le evropske reprezentance.
- Marcus Allbäck je na tekmi med Švedsko in Anglijo (2:2) zabil 2.000. zadetek v zgodovini svetovnih prvenstev.
- V skupini D sta se pomerila Iran in Angola (1:1). Azijski junak Ali Daei je imel takrat v svoji statistiki 109 reprezentančnih zadetkov, kar je bilo 40 več od vse takratne angolske reprezentance skupaj!
- Avstralija je v predtekmovanju s 3:1 premagala Japonsko, kar je sploh prva zmaga katere od oceanskih reprezentanc na svetovnih prvenstev. To je tudi zadnja avstralska, ki šteje za to konfederacijo, saj Avstralija od kvalifikacij za SP 2010 naprej nastopa v azijskih kvalifikacijah.
- Švica je postala prva reprezentanca v zgodovini svetovnih prvenstev, ki je izpadla, ne da bi prejela en sam zadetek! V predtekmovanju so najprej remizirali s Francijo (0:0), nato pa premagali tako Togo (2:0) kot Južno Korejo (2:0). V osmini finala so se pomerili z Ukrajino in tokrat niti v 120 minutah igre niso prejeli zadetka. Odločitev je padla po enajstmetrovkah, ki so bile naklonjene Slovanom (3:0).
- Allesandro Del Piero je v polfinalni zmagi proti Nemčiji (2:0) drugi zadetek dosegel v 121. minuti, tako pozno v tekmi še nikoli ni padel noben zadetek v zgodovini SP-jev.
- Razširitev prvenstev ni prinesla razširitve samega vrha. Odkar so na SP-ju 1982 povečali število udeležencev iz 16 na 24 je v sedmih finalih igralo le pet reprezentanc: Nemčija (štirikrat), Brazilija, Italija (oba po trikrat), Argentina in Francija (oba po dvakrat).
- Samo štirje nogometaši so se zadetka veselili v finalih dveh svetovnih prvenstev: Brazilca Vava (1958, 1962) in Pele (1958, 1970), Nemec Paul Breitner (1974, 1982) in Francoz Zinedine Zidane (1998, 2006).
- Zlati čevelj za najboljšega strelca je prejel Nemec Miroslav Klose, ki je zabil pet zadetkov. To je najmanj v zgodovini te nagrade, ki jo podeljujejo od SP-ja 1966 naprej. Za naslov najboljšega strelca je bilo manj golov potrebno doseči le leta 1962, ko je v Čilu šest nogometašev (med njimi je bil tudi Jugoslovan Dražan Jerković) v mrežo spravilo po štiri žoge.