"Ko je bil v reprezentanci še Žinko, sem bil z njim, zdaj pa sem sam," je razložil 26-letni branilec Kölna in Slovenije, za katero je debitiral novembra 2004 proti Slovaški. "Ni važno, kaj se ti v življenju zgodi, ampak je važno, kako se na te dogodke odzoveš. To loči zmagovalce od poražencev," je moto, ki Brečka vodi v življenju.

Kako bi se opisali s tremi besedami?
Lažje bi bilo, če bi me opisovali drugi, a vendarle: vesel, razigran in odprt za nove stvari.

Vaš življenjski moto oziroma načelo, ki se ga držite?
Ni važno, kaj se ti v življenju zgodi, ampak je važno, kako se na te dogodke odzoveš. To loči zmagovalce od poražencev.

Od katerega trenerja ste se v karieri največ naučili oziroma ga najbolj cenite?
Rajko Jeršin, ki me je treniral na Faktorju.

Kdo je vaš nogometni vzornik?
Nimam ga.

Za kateri klub ste navijali v otroštvu in za katerega zdaj?
Rudar Trbovlje od slovenskih klubov, zdaj pa AC Milan.

Kdaj vam je bilo v karieri najtežje?
Ko sem igral v 2. nemški ligi pri Aueju (2006-2007) in sem bil še poškodovan.

Najljubša anekdota z nogometnih igrišč?
Na neki tekmi je na igrišče pritekel nagec.

Kateri dres je na najbolj vidnem mestu v vašem stanovanju?
Nobeden, saj v stanovanju nimam obešenih dresov.

Vaš največji navijač je?
Mislim, da moja punca in sin.

Kateri so vaši hobiji?
Poleg nogometa bi izpostavil še tenis in play station.

Vaš najljubši šolski predmet je bil?
Matematika in športna vzgoja.

Kako bi proslavili zadetek na SP-ju?
To bo spontano. Četudi ne zadenem, glavno je, da Slovenija zmaguje.