Prireditve so se med drugimi udeležili predsednik Nogometne zveze Slovenije Ivan Simič, njen generalni sekretar Aleš Zavrl, častni konzul Slovenije v Južni Afriki Prieur du Plessis in vodja slovenske začasne konzularne pisarne v Johannesburgu Andrej Dernovšček. Ta je povedal, da so se nanj do zdaj obrnili trije slovenski navijači, ki so med bivanjem v Južni Afriki izgubili potni list, dva od teh pa so že našli.

O družabnem večeru v slovenski hiši, ki ga je začinil glasbeni trio Igor Leonardi, Miha Debevec in Tomaž Rožanec, smo se pogovarjali z direktorjem STO-ja Dimitrijem Picigo.

Gospod Piciga, kaj ste pripravili nocoj?
Današnji večer je namenjen predvsem medijem. Povabili smo lepo število južnoafriških medijev, tako novinarjev kot reporterjev in televizij. Nekaj je tudi predstavnikov uredništev. Uspelo nam je pripeljati še nekaj tujcev, torej medijev iz drugih držav. Glavni namen je tudi s pomočjo častnega konzula Slovenije v Južni Afriki predstaviti, kako se potuje v Slovenijo in kdo Slovenijo prodaja. Namen STO-ja je, da bi s pomočjo glasbe, kulinarike, predvsem pa vina predstavili Slovenijo. Prek povezav športa in Južne Afrike želimo ljudem povedati, zakaj je vredno obiskati Slovenijo.

Kako je Slovenija za zdaj prepoznavna v Južni Afriki? Kako doživljate svoje bivanje tu?
Definitivno je prepoznavna zaradi nogometa. Mislim, da smo presenečenje tudi za Južnoafričane. Smo simpatični, seveda se vsi nasmejejo predvsem ob številki dva milijona. To številko pa lahko simpatičnosti navežemo tudi na turizem, sploh ko razlagamo, da je pri nas vse v krogu 100 km - morje, Alpe, zelenje. To je za povprečnega Južnoafričana skoraj neverjetno, saj, kot sami veste, v Johannesburgu za približno 20 km vožnje porabite približno eno uro.

Pripravljate v naslednjih dneh še kakšen dogodek v slovenski hiši?
Upamo, da bodo Srbi ali Nemci sprejeli naše povabilo, da pred tekmo naslednjega kroga skupaj praznujemo. Ne želimo nič pripravljati do tekme, po tekmi z Anglijo pa se bomo usedli in razmislili. Ob nadaljevanju poti naše reprezentance bodo zagotovo sledili tudi novi dogodki. Ne nazadnje se finale igra v Johannesburgu.

Verjetno ste govorili tudi s slovenskimi navijači. Kako so zadovoljni s svojim bivanjem v Južni Afriki?
Gre za podobno zadevo kot v Južni Koreji. Ni številčnosti oziroma vzdušja, ki je bilo pred 10 leti v Belgiji in na Nizozemskem. To se težko ponovi. Res pa je, da tu Slovenci ne samo na igrišču, temveč tudi ob njem držimo skupaj. Po tekmi proti ZDA je smo praznovali vsi, skoraj 500 navijačev skupaj. Verjamem, da se bo to v Port Elizabethu oziroma East Londonu, kamor so nas preselili, ponovilo. Število navijačev se vsako tekmo veča. Upamo, da bomo presegli število tisoč vsaj na tekmi proti Angliji.

Kaj pričakujete od sredine tekme?
Na tej tekmi rezultat in igra nista pomembna, pomembno je le, da se uvrstimo naprej.
Iz Johannesburga,