Tako je bilo tudi z Markom Šulerjem. Pri zadetku v 22. minuti mu je ušel Jermain Defoe, toda to so pač nogometaši na najvišji ravni, kot je poudaril tudi sam. Bilo je veliko vprašanje, ali bo 27-letni branilec iz Slovenj Gradca proti Angliji sploh lahko igral, toda stisnil je zobe in po močnem udarcu v rebra na tekmi proti ZDA s protibolečinskimi sredstvi pomagal soigralcem.
Slovenci se bodo v domovino vrnili v soboto ob 8.20, ko bodo pristali na letališču Jožeta Pučnika na Brniku.

Kaj se je dogajalo pri zadetku, kako ste ga sami videli?
Malenkost preveč smo Angleže spustili v obrambi. Ne samo Defoe, bili so trije, štirje res nevarni igralci. Če ne spremljaš celotne akcije, se slej kot prej zgodi ena napaka. Takšni igralci ne dopuščajo niti sekunde. Kaj hočemo? Na koncu smo imeli še eno priložnost Dediča. Na tej tekmi smo naredili maksimum in na žalost se nam ni izšlo.

Kaj je v slačilnici dejal vaš kolega Samir Handanovič? Je mogoče kaj obžaloval, bi lahko bolje posredoval?
Vsi bi lahko, tako je vedno. Ko se zgodi nekaj takega, se gotovo da kaj narediti boljše. A mi smo takšni fantje, da se, hvala Bogu, ne skrivamo za tem. Vsi vemo, kako in kaj ter kdo bi lahko bolje posredoval. Če potegnemo črto, pa je vse stvar celotne ekipe. Vsi smo zaslužni za zadetke in vsi na neki način "krivi", ko ga dobimo. Nekega obžalovanja ni. Z dvignjenimi glavami, a z majhno grenkobo, zapuščamo Južno Afriko.

Kako je z vašo poškodbo, so bile pred tekmo potrebne kakšne injekcije?
Včeraj zvečer sem skoraj jokal, tako boleče je bilo. Že tri dni sem na vseh mogočih aparatih. Niti časa za kavo ni bilo. Rekel pa sem, da bi mi morali vzeti pet reber ven, da ne bi igral te tekme. Niti sekundo nisem razmišljal o tem, da ne bi igral. Ni bilo dvoma. Hvala Bogu, da je tako. Zdaj bom verjetno čutil nekaj bolečin, a jaz mislim, da bi to naredil vsak od nas.

Ste prava nogometna Petra Majdič ...
Jaz sem že igral tudi z zlomljenimi rebri. Bolečine so v vsakem primeru, ali so zlomljena ali le močno udarjena. Bolečina je taka, da tisti, ki je nima, si tega ne zna predstavljati. Toda tu gre za nekaj več. Če ne boš stisnil zdaj, kdaj pa boš?

Po tekmi še čutite kaj bolečin?
Ja, ampak še vedno sem na "vsem živem". Ko bodo protibolečinska sredstva popustila, bom verjetno preživljal težko noč oziroma še nekaj dni. Toda v športu to ni nekaj nenavadnega. Smo takšna "klapa", da če se ne bomo borili za nas, za koga pa bomo stiskali zobe.

Za kakšno poškodbo pravzaprav gre?
Rebra niso zlomljena, ampak so močno udarjena. Mogoče so tudi počena, to bomo natančno videli na slikanju. Nevarnega tveganja pred tekmo ni bilo, so pa bolečine, ki te ovirajo tako pri dihanju kot pri gibih. Hvala Bogu, da so vsi analgetiki oziroma protibolečinska sredstva toliko pomagala, da sem tekmo odigral dokaj brez težav. Hvala Bogu, da se je izteklo, kot se je. Škoda pa, da nismo iztržili kaj več.

V soboto se vračate v domovino. Kakšen sprejem pričakujete?
Bomo videli. Jaz upam, da so ljudje tako ponosni, kot smo mi. Na celotno Slovenijo in na vse tiste, ki so bili tu. Vsa jim čast. Mi sicer nismo občutili tega slavja v Sloveniji, pravijo pa, da je bilo vrhunsko. Upam, da bo na Brniku čim več ljudi. Mislim, da si ti fantje vsi res zaslužijo veliko presenečenje oziroma nekaj lepega. Vedno se je lepo vrniti domov.

Za vami je že podobna izkušnja iz San Marina. Takrat ste se znali pobrati in premagati Rusijo. Verjamete, da bo podobno tudi tokrat?
Ne dvomim o tem. Na žalost smo pač takšna reprezentanca, da ne moremo računati na nikogar drugega. Kar potrebujemo, si moramo vzeti sami. Je pa gotovo, da bo ta klapa odigrala še kar nekaj turnirjev skupaj, kjer lahko še kar nekaj naredimo. Zaradi izkušenj, ki smo jih dobili zdaj, in sloga, kot smo odigrali prvenstvo, se sploh ne bojim za naprej. Lahko naredimo še kar veliko stvari.

Kdaj natančno ste izvedeli, da so ZDA premagale Alžirijo?
Ko smo odhajali z igrišča, je bilo jasno, da vodijo z 1:0, čeprav ne vem, ali je bila tekma tedaj že končana. Na žalost nimamo te sreče, da nam bi kdo drug kaj pomagal. Tako je bilo že v San Marinu. Če potrebuješ kaj, si moraš vzeti sam. Tako pač je. Nam je danes zmanjkalo.

Ste med tekmo ves čas vedeli za izid iz Pretorie oziroma kako so vas obveščali o njem med tekmo?
Sploh nismo vedeli. Tudi če bi lahko, mislim, da si tega ne bi nihče želel. Vodstvo to ve. Mi smo poskušali našo tekmo pripeljati do konca tako, kot smo morali. Niti malo nismo računali na pomoč Alžircev. Na žalost se je to tudi uresničilo.

Matjaž Kek je dejal, da niti ni preveč razočaran, ampak zelo ponosen na to svetovno prvenstvo. Verjetno je tako tudi z vami, kajne?
Če si tako blizu in če si želiš naprej, je normalno, da je nekaj grenkobe. Naredili smo, kar je bilo v naših močeh. Ne moremo obžalovati niti enega trenutka za nazaj. Res odhajamo domov z dvignjenimi glavami.

Zdaj vas čaka nekaj dopusta. Že veste, kako ga boste preživeli?
Čim dlje od nogometa. Videli bomo, koliko ga sploh bo. Pri nas v klubu se je veliko stvari menjalo. Čaka nas nova naporna sezona, naporno prvenstvo, in če si ne spočiješ, ne moreš biti optimalno pripravljen za nove izzive. Upam, da bom tistega nekaj dopusta, ki bo, preživel kakovostno.
Iz Port Elizabetha,