"Na takšen praznik smo doma, kjer se sprostimo, jemo in pijemo," mi je povedal eden izmed voznikov, ki nas od prejšnjega torka, ko smo prispeli v Johannesburg, dan za dnem prevažajo po mestu. Svetovno znani Soweto, ki igra ključno vlogo pri tem, da je danes tu praznik, sem bežno obiskal le prejšnji četrtek, ko je na stadionu Orlando potekal uvodni koncert pred začetkom svetovnega prvenstva, a tedaj začutil, kako lahko pravzaprav samo glasba in nogomet združujeta ljudi na takšen način, kot jih.

34 let od vstaje v Sowetu
16. junija 1976 je bilo v tem t. i. "townshipu", ogromnem naselju, ki je zraslo na jugozahodu Johannesburga (Soweto je kratica za South Western Townships), veliko manj prijetno kot v četrtek, ko so ob zvokih skupine Black Eyed Peas, Alicie Keys, Shakire in številnih drugih rajali vsa Južna Afrika in številni obiskovalci z vsega sveta.
Temnopolti študenti so pred eno izmed šol organizirali miren protest proti uvedbi jezika afrikaans (izvira iz nizozemščine) kot poleg angleščine edinega veljavnega v črnskih srednjih šolah. Ko se niso želeli razkropiti, jih je policija želela razgnati s solzivcem. V kaosu, ki je sledil, je policija začela streljati in ubila 13-letnega dečka Hectorja Pietersona. Študenti so se spopadali z varnostnimi silami še nekaj dni, ti dogodki pa so postali znani kot vstaja v Sowetu. Zagorelo je nekaj vladnih poslopij, a hujši davek so bila človeška življenja. Po uradnih podatkih so samo prvi dan umrli dva belopolta policista in 23 študentov, vendar je v resnici umrlo skoraj 200 mladih protestnikov.