Morda je še najbolj zanimivo dejstvo, da bo slovenska reprezentanca danes odigrala zgodovinsko tekmo na svetovnih prvenstvih. Šlo bo namreč za prvo srečanje SP, ki bo potekalo na umetni travi. Umetni travi?!

Pasovi umetne trave na vsaka dva centimetra
Boštjan Cesar je dobro začutil nenavadnost podlage: trava stadiona v Polokwaneju, ki v bistvu ni dokončan (in stavim, da tudi nikoli ne bo – ima namreč pokrito le glavno tribuno, streha čez nasprotno pa se konča še preden se začne – pri nosilcih, namreč), je namreč deloma umetna. Zaradi posebnih podnebnih razmer na klimatsko najbolj „afriških“ prizoriščih letošnjega SP-ja, Polokwaneju in Nelspruitu, so pripravo zelenice zaupali nizozemskemu podjetju Desso. Igrišče je sicer pokrito z naravno travo (ki pokriva 97 odstotkov igrišča), ki je „podprta“ z umetno travo (kakšnih 20 milijonov umetnih vlaken), ki pokrivajo preostale tri odstotke. Načeloma so pasovi umetne trave vsajeni na vsaka dva centimetra, in sicer kar 20 centimetrov goloboko. Patent se imenuje „Grassmaster“ in je zaradi kakovosti zelo razširjen tudi v Evropi. Tako „mešano“ igrišče ima približno polovica klubov angleške premierne lige, pa tudi madridski Real. Prednost takšnega igrišča je predvsem, da je obstojnejše, poleg tega pa si naravna trava tudi hitreje odpočije. Problem pa je predvsem visoka cena, saj eno igišče te vrste stane od 350 tisoč do milijon evrov.

Zgodovinska tekma na (delno) umetni travi bo tudi edina naše reprezentance na tem svetovnem prvenstvu – saj se v nobeni kombinaciji v Polokwane in Nelspruit ne bodo več vračali. Tudi na Ellis Parku, prizorišču druge slovenske tekme z ZDA, bi sicer zaradi slabše kakovosti trave (zaradi potreb ragbija) morali za SP položiti Dessovo pogruntavščino. Pa je niso, saj se umetna vlakna nikakor ne morejo ujeti z naravno travo vrste Kikuju, ki ima kratke korenine in široke liste.

Kakor koli že – „umetnost“ trave je bržkone dodatna prednost za slovensko reprezentanco, ki ima s še bolj umetno travo (iz Moskve) vsaj nekaj več izkušenj. Ali pa je to le bilka travice, za katero držimo naša skupna upanja?

Prej bi rekel, da je razlogov za optimizem precej več, pa še trdnejši so.

Kdo bo zabil jubilejni 200. gol?
In še ena zanimivost, ki je statistična, zadeva pa „naše“ gole: naslednji strelec slovenske nogometne reprezentance bo dosegel 200. gol naše članske izbrane vrste na uradnih tekmah. Poglejmo dosedanje slovenske „jubilante“:

1. gol: Igor Benedejčič 3. junija 1992 v Tallinnu (Estonija-Slovenija 1:1)
50. gol: Spasoje Bulajić 22. aprila 1998 v Murski Soboti (Slovenija-Češka 1:3)
100. gol: Mile Ačimović 15. avgusta 2001 v Ljubljani (Slovenija-Romunija 2:2)
150. gol: Milivoje Novaković 31. maja 2006 v Celju (Slovenija-Trinidad in Tobago 3:1)
200. gol: ??? 13. junija 2010 v Polokwaneju (Slovenija-Alžirija ?:?) ???

Ko smo že pri statistiki: takšna je do današnje tekme, ko gre za slovensko reprezentanco.

Skupna bilanca Slovenije (1992-12. 06. 2010) 159 55 42 62 199:208
Tekme SP (vključno s kvalifikacijskimi) 45 16 12 17 57:57
Tekme EP (vključno s kvalifikacijskimi) 47 16 12 19 57:64
Prijateljske tekme 67 23 18 26 85:87

Odločila bo zbranost in srčnost
Pisal sem o tehnologiji travnatih igrišč in uporabil dokaj suhoparno statistiko. Toda to danes ne bo odločilno. Odločila bo zbranost in srčnost, po tem pa naša reprezentanca vsaj v zadnjih dveh letih prav slovi. Tudi alžirski nogometaši so se včeraj v Polokwaneju predstavili v precej optimistični in odločni izvedbi. Toda prepričan sem, da imajo naši boljše živce, kar bi utegnilo biti precej pomembno.

Predvsem pa verjamem, da bodo slovenski igralci v nenavadnem mest(ec)u v pokrajini Limpopo čutili vse dobre želje navijačev, tako tistih, ki jih bodo spodbujali na stadionu, kakor tudi ogromne večine onih, ki bodo zanje držali pesti doma.

Morebitni zmagovalec današnje tekme bo prevzel vodstvo v skupini C. Še en motiv več?

Za takšno tekmo, kot je današnja, ni potrebna še dodatna spodbuda. Zgodovinska bo zagotovo (s tem se vračam na travo z začetka), upajmo pa, da si jo bomo zapomnili po čem drugem ter bistveno pomembnejšem in lepšem: vznemirljivem pričakovanju, dobri igri in – če se bo le izšlo – tudi zmagi.

Igor E. Bergant