V finalu 41. Cope je Argentina v 90. minuti po blesteči igri vodila z 2:1 proti podrejenim cariocam, a je nato v tretji minuti sodnikovega podaljška iz obrata udaril Adriano in srečanje so odločili streli z bele točke, kjer so bili petkratni svetovni prvaki uspešnejši (4:2). Se bo zgodovina v nedeljo ponovila in bodo Brazilci brez največjih zvezd znova presenetili Argentince?

Že videno v Peruju
Izhodišče pred tekmo leta je v Venezeuli skoraj povsem tako kot pred tremi leti v Peruju. Finale, ki bo v Maracaibu, bo znova sodil Paragvajec Carlos Amarilla, ki ga njegovi južni sosedje se ravno cenijo. "Seleccion" je v predtekmovanju in izločilnih bojih navduševal svetovno nogometno javnost, medtem ko je "selecao" začel s porazom proti Mehiki (0:2) in se šele po kazenskih strelih prek Urugvaja prebil v finale, kar je bila še ena ponovitev zgodbe iz leta 2004.

Zgodovina vznemirja gavče
"Upajmo, da se zgodovina ne bo ponovila," upira pogled v prihodnost Javier Zanetti poleg kapetana Roberta Ayale najizkušenejši mož svetlo-modrih. "Ne bomo iskali maščevanja, saj gre za klasičen obračun, v katerem želiš le zmagati. Favoritov tukaj ni," so odločni v argentinskem taboru, ki pa jim nad glavami kot demoklejev meč visi pravilo, da Argentina ne zmaguje na turnirjih, kjer igra najboljši nogomet, kar se je nazadnje potrdilo na lanskem mundialu v Nemčiji.

Naslov je edini cilj
"Favoritov ni," ponavljajo tudi v nasprotnem taboru, a mogoče bolj z željo, da prepričajo sebe in predvsem domačo javnost, ki ni navdušena nad predstavami varovancev Carlosa Dunge. "Cilj je isti kot vsakokrat - postati prvak," je odločen Diego, ki na prvenstvu še ni zaigral, kot bi se spodobilo za konkurenta Kakaju in Ronaldinhu, ki sta se to poletje raje odločila za počitek. "Finale se zmaguje, ne igra" je geslo, ki ga razglaša svetovni prvak iz leta 1994 za krmilom brazilske reprezentance, medtem pa se njegovi rojaki sprašujejo, če se ni 'joga bonita' preselila proti jugu celine.

Obračun za statistično slavo
V finalu najstarejšega reprezentančnega nogometnega tekmovanje na svetu, ki ga je leta 1916 kot prva pripravila Argentina v počastitev stote obletnice svoje neodvisnosti, se bosta deželi tanga in sambe srečali že desetič. Na prvih osmih finalih so slavili Argentinci, ki so na tem skovali rek, da so Brazilci najboljši na svetu, oni pa v Južni Ameriki. Argentina je bila dolga leta tudi edina država, ki je imela pozitivno bilanco v medsebojnih dvobojih z Brazilijo, zdaj bi pa ravno ta obračun lahko prvič v zgodovini prevesil to merjenje moči na stran carioc. Na dozdajšnjih 91 srečanjih imata reprezentanci po 34 zmag in porazov, 23-krat sta se razšli neodoločeno, gol razlika pa je 149:142 v korist gavčev.

Več kot le nogomet
Rivalstvo med dvema največjima južnoameriškima narodoma presega vsa druga, saj ne temelji na nekdanjih političnih ali vojaških spopadih, temveč izvira predvsem iz nogometa. Igranje, spremljanje, dojemanje igre ni nikjer tako doživeto in tako prepleteno z vsakdanjim življenjem kakor v Argentini ali v Braziliji. Ravno zaradi te strasti si je v nedeljo ob 23.00 vredno vzeti dve uri časa, da si v dobri družbi ogledamo finale med dvema reprezentancama, ki burita svetovno nogometno domišljijo.

Toni Gruden