Pred finalom Lige prvakov smo se pogovarjali z velikima navijačema klubov, ki se bosta v soboto udarila za najprestižnejšo nogometno lovoriko letošnjega leta. 25-letni Gašper iz Litije bo upal, da bo Barcelona petič postala evropski prvak, za 42-letnega Roberta iz Kamnika pa bo šel 6. junij 2015 med najlepše spomine le, če bo Juventus (tako kot je v biblijski zgodbi David premagal Goljata) presenetil favorita in tretjič dvignil pokal za najboljšo evropsko ekipo. Seveda imata oba naša sogovornika veliko skupno točko: v soboto zvečer zanju ne bo obstajalo nič drugega kot nogomet. K sreči znajo tudi dekleta tem željam prisluhniti ...

Kdaj in kako se je začela "ljubezen" do kluba, za katerega navijate?
Gašper (Barcelona): Okoli leta 2000, ko je pri Barci igral Kluivert. Stric mi je iz vsake države, kjer je bil, prinesel dres. Iz Nizozemske mi je prinesel Kluiverta, ki je igral za Barco. Tako sem želel še njegov klubski dres, in ko sem ga dobil, sem se začel zanimati za Barcelono. To se je še okrepilo z izdajo Luisa Figa, z igrami Rivalda in pozneje prihodom Ronaldinha. Vse to se je stopnjevalo, tako da sem v času Rijkaarda gledal tudi kakšno tekmo Barcelone B, ko pa je trener prve ekipe postal Guardiola, sem gledal skoraj vse tekme B-ekipe.

Robert (Juventus): Ljubezen do črno-belih ima začetek v avtokampu Poljana na Malem Lošinju julija 1982. Sosed je bil stari sivolasi Tržačan, ki je bil "bolan" za calciem in azzurri, ki so prav takrat igrali finale svetovnega prvenstva. Ves kamp je slavil to nedeljo, 11. julija 1982, ko so Rossi, Tardelli in Altobelli prinesli Italijo tretjo zvezdico. In seveda sem jaz kot desetletni mulec brcal žogo in govoril imena v senci borovcev. In pride ta Tržačan, si podajava žogo ter vzklikava imena in na koncu "rete" (gol). Spominjam se, da sva sedela za mizo, na kateri je imel brisačo Juventusa z igralci. Jaz sem našteval imena - Collovati, Scirea, Platini, Boniek, Tacconi, Cabrini -, on pa je orgazmiral. Incredibile!

Izpostavite tri največje tekme svojega kluba, morda celo kakšno, ki ste jo videli v živo!
Gašper (Barcelona): Inter - Barcelona v Milanu leta 2010, Udinese - Barcelona v Vidmu (oboje Liga prvakov) 2005 in Barcelona - Bilbao na začetku letošnje sezone La lige.

Robert (Juventus): Juventus - Real leta 2003, 2:1 po podaljšku (Trezeguet in Zalayeta ter Figo za Real), Udinese - Juventus 1:4 leta 1996 in Udinese - Juventus 1:2 leta 2002, ko sem v živo doživel osvojitev scudetta.

Kaj so glavni dejavniki, da je letošnja sezona tako uspešna?
Gašper (Barcelona): Messi in obramba! Najboljši igralec na svetu se je podredil kolektivu, postal še kompletnejši igralec, poleg tega pa ima v napadu ob sebi dva igralca najvišjega razreda. Nikoli še ni imel tako kakovostnih partnerjev v napadu v isti sezoni. Če se nasprotnik osredotoči nanj, lahko odloči tekmo s podajo, če pa mu pustijo preveč prostora, pa z zadetkom. Poleg tega pa seveda obramba, ki deluje povsem drugače kot v prejšnjih sezonah.

Robert (Juventus): Uveljavljenost v Italiji, konsistenca nakupov in ključni igralci: mladi Pogba, rutina Pirla in granata Tevez.

Kako mora v soboto igrati vaš klub, da postane evropski prvak?
Gašper (Barcelona): Tako kot igra zdaj. Ni se jim treba prilagajati. Premagajo lahko vsakogar, poleg tega pa mislim, da je Juventusova obramba prepočasna za napadalni trojec Barcelone. Dobra obramba, čvrsta sredina in smrtonosen napad!

Robert (Juventus): Barcelona je popolna ekipa in ekipa posameznikov. Vsekakor je nesporni favorit finala, vendar je že v Bibliji David premagal Goljata. Prvak mora igrati pragmatično. Finali se osvajajo z glavo, redkeje s srcem, čeprav tudi to nedvomno šteje.

Katerega igralca nasprotne ekipe bi radi videl v dresu vašega kluba. Robert, izberite koga drugega kot Messija.
Gašper (Barcelona): Vidala, Pogbaja, Morato.

Robert (Juventus): Hm, v Torinu bi rad videl Suareza - eksekutorja. Spominja na Trezegueta.

Kje boste spremljali finale?
Gašper (Barcelona): V Barceloni z dekletom in kolegom.

Robert (Juventus): Finalne obračune Lige prvakov vedno spremljam v družbi še enega kolega na HRT 2 s strokovnimi komentatorji.

Ste kdaj stavili na svoj klub in morda zaslužili večjo vsoto denarja?
Gašper (Barcelona): Nikoli. Sem preveč vraževeren, da bi stavil na Barcelono.

Robert (Juventus): Ko igra Juve, težko stavim - sploh z mojim načinom stav. Raje izberem prvo ali drugo francosko ligo ali drugo angleško, redko pa Serie A.

Kakšni so stiki s preostalimi navijači v Sloveniji in po Evropi? Se srečujete, ste povezani s pomočjo Facebooka?
Gašper (Barcelona): S kolegi skupaj gledamo in navijamo, vendar se zaradi tega ne povezujemo v kakšna društva.

Robert (Juventus): Imam zelo malo stikov z navijači, le včasih kaj pokomentiram na Facebooku.

Kaj je največja odlika navijačev vašega kluba? Je kakšna pesem, kakšna fraza, po kateri so še posebej znani? Kaj vam najbolj naježi kožo, ko ste z njimi na stadionu?
Gašper (Barcelona): Največja odlika? Težko bi govoril o tem, ker mi gre precej Barcinih navijačev resno na živce. Veliko navijačev je "nastalo" v zadnjih letih, v času Pepove ekipe, in pričakujejo vsako sezono polno lovorik. Takoj ko kaj ne gre po načrtih, je že vse narobe, menjajo igralce, prodajajo Messija, odstavljajo trenerja. Poleg tega se prepirajo po forumih ali pod članki z drugimi navijači ... Meni je to 'kar nekaj' in me moti. Bolje bi bilo, da bi nas za klub navijalo pol manj, pa bolj normalno, ker instant navijačev nihče ne mara. Koža se mi naježi ob vsaki pesmi na stadionu, kocine pa mi gredo najbolj pokonci ob vzklikih 'Dia, Da Independencia' in 'Futbol Club Barcelona' ali 'Ole Ola'. Najboljša fraza pa mi je vsekakor, ko se Madridu s skandiranjem "sporoči", da je Barcelona prvak.

Robert (Juventus): Slogan, ko zapojejo himno in še posebej ko se vsi zaderejo na refren JUVE! LA STORIA DI UN GRANDE AMORE!

Ste kdaj zavrnili povabilo dekleta in šli raje pred televizijo oziroma kar na stadion gledat klub, ki ga obožujete?
Gašper (Barcelona): Z dekletom sva skupaj že sedem let. Preden kaj načrtuje, preveri, kdaj igra Barcelona. Če je tekma v nedeljo zvečer, lahko načrtuje izlet ob koncu tedna, če je tekma v soboto zvečer, je to težje. Le na začetku jo je motilo, da sem tako vezan na nogomet, potem se je tega navadila. Ko sva bila na dopustu v Tuniziji, Londonu ali v Turčiji, sem vedno pogledal tekmo Barcelone. V Turčiji je šla v tistem času na plažo, v Londonu s preostalimi kolegi po mestu, jaz pa sem sam gledal tekmo. V Tuniziji je morala biti zraven, pa se je kar opila. Veliko je teh zabavnih situacij, ampak - se je navadila. Ko so na sporedu še posebej pomembne tekme, kot je finale Lige prvakov, zdaj že dobro ve, da se srečam s prijatelji v kakšnem lokalu in me dolgo ne bo domov, če osvojimo lovoriko. In še ta zanimivost: ko doma gledam Barcelono, ona vedno kaj dela zraven, posluša z enim ušesom in celo kaj pogleda. Tako pozna vse igralce in njihove številke, pozna celotno prvo ekipo, celo vseh 23 igralcev zna našteti. Potem gleda zadetke, podaje in statistiko ... Vsekakor zabavno.

Robert (Juventus): Leta 2002 sem odpovedal arabski večer s pokušino hrane v Kamniku v zameno za ogled derbija (derbi d' Italia) med Interjem in Juventusom. Za vstopnico, ki je v osnovi stala 20 evrov, sem plačal 100 evrov. Dolgo je Juve vodil z golom Del Piera "Il Capitana Grande" z enajstmetrovke, potem pa sem bil priča izenačenju Interja v 94. minuti. Gol vratarja Tolda z glavo?!?!