Brazilski klubi so sicer dobili zadnja štiri finale v tem tekmovanju. Po vrsti so slavili Flamengo (2019), Palmeiras (2020, 2021) in v soboto zvečer po slovenskem času še enkrat Flamengo, za katerega je bil to tretji naslov v zgodovini (moštvo je slavilo še leta 1981).

S tem se je po številu lovorik v Pokalu Libertadores izenačilo z najboljšimi brazilskimi predstavniki. Po tri naslove imajo tudi Sao Paulo, Palmeiras, Santos in Gremio.

Na vrhu večne lestvice sta še naprej argentinska velikana Independiente s sedmimi ter Boca Juniors s šestimi naslovi, s petimi sledi urugvajski Penarol iz Montevidea.

Athletico Paranaense je drugič nastopil v finalu Pokala Libertadores, tudi leta 2005 se je pomeril z brazilsko ekipo. Takrat je še po dveh tekmah s skupnim izidom 5:1 slavil Sao Paulo.

Edini zadetek za zasedbo Dorivala Juniorja je v soboto dosegel Gabriel Barbosa, ki je v finalu zadel že lani. Tokrat je zadel globoko v sodnikovem dodatku prvega polčasa, ko je po podaji z desne strani žogo v mrežo poslal ob drugi vratnici.

V drugem polčasu se rezultat ni več spremenil, potem ko je Flamengo z igralcem več le še nadzoroval dogajanje na zelenici v drugem največjem ekvadorskem mestu.

Pokal Libertadores, finale

FLAMENGO – ATHLETICO PARANAENSE 1:0 (1:0)
Barbosa 45+4.

Flamengo: Santos, Rodinei, D. Luiz, Pereira, Luis (20./Lucas), Everton R., Thiago (71./Vidal), Gomes, De Arrascaeta (84./Hugo), Barbosa (84./Everton), Pedro.

Athletico-PR: Bento, Khellven, Pedro, Thiago, Abner, Moura (75./Terrans), Bueno (57./Canobbio), Santana (46./M. Felipe), Fernandinho, Vitinho (57./Romulo), Roque (65./Pablo).

Sodnik: Patricio Loustau (Argentina)