Vse odkar je 35-letni Ljubljančan po zadnji tekmi proti Škotski pred tremi meseci dejal, da še ne ve, ali bo nadaljeval reprezentančno kariero, se pojavljajo ugibanja, kakšna bo njegova odločitev in kdaj jo bo dokončno sprejel. Cesar je moral počakati tudi na imenovanje novega selektorja. Prejšnji mesec je to postal Tomaž Kavčič in zdaj se je lahko pogovoril tudi z njim.

"V ponedeljek zjutraj sva se dobila na kavi. Predstavil mi je svoje videnje, jaz sem mu povedal moje. Naj ostane med nama, o čem sva se pogovarjala, a lahko povem, da je sestanek potekal lepo. Veseli me, kako mi je selektor predstavil vizijo. Projekt je fenomenalen, cilj je jasno postavljen, vse skupaj je pozitivno. Pustil si bom nekaj časa za premislek, odločitev bo znana v prihodnjih dneh. Odločil se bom, da bo dobro (smeh)," je povedal ob odprtju športne dvorane Baza v Štepanjskem naselju v Ljubljani, v katero je skupaj s še enim reprezentantom Bojanom Jokićem in Sašo Abrićem vložil dober milijon evrov.

Dvorana zgrajena v sedmih mesecih
Datum odprtja ni bil naključen. Cesar je te dni prost, saj bodo ta konec tedna nogometaši v italijanski prvi ligi počivali, potem ko so imeli delovne božično-novoletne praznike.

"Prvič sem preživel božič in novo leto v Veroni, prejšnja leta sem bil večinoma v Ljubljani. Ni lahko, toda že vrsto let igram v tujini in sem navajen odrekanj. Vedel sem, da se bom vrnil na današnji dogodek, to mi je pomagalo. Sem več kot zadovoljen. Ko sem prišel sem in videl, da je dvorana zgrajena, mi je srce začelo hitreje biti. Res so enkratni občutki," je za MMC opisal "Cesi". Nadaljeval je: "S projektom smo se počasi začeli ukvarjati pred petimi, šestimi leti. Temeljni kamen je bil postavljen lani junija, po sedmih mesecih pa je dvorana zgrajena."
Izgradnjo športnega centra so uresničili v javno-zasebnem partnerstvu z Mestno občino Ljubljana. Družba Trigemini, ki je v lasti Cesarja, Jokića in Abrića, bo objekt upravljala trideset let, nato ga bo predala v last mestne občine.

Ob zapuščenih igriščih in strganih koših boli srce
"Ena izmed mojih želja je bila, da bi odprli nekaj takega. Smo z ulice, kot mladi smo igrali na betonu in nas mogoče malo boli srce, ko pridemo v Slovenijo ter vidimo zapuščena igrišča in strgane koše. Rekli smo si, da moramo novi generaciji nekaj dati. Dvorana je namenjena vsem, ki imajo radi šport, vsi so dobrodošli, od najmlajših do starejših. Kdor želi izboljšati svojo pripravljenost, ima tu vrhunskega trenerja, šolo nogometa, imamo večnamensko dvorano za aerobiko in podobno, gostinski lokal in tako dalje," je še dejal Cesar, ki je z zdajšnjimi in nekdanjimi soigralci iz reprezentance že tudi preizkusil podlago v novi dvorani in se predstavil kot igralec futsala. Novo pridobitev bo z veseljem uporabljal tudi sam.

"Gotovo bomo kdaj odigrali kakšen mali nogomet tu. Pustili smo si prost termin, da če kdo od nas pride domov, da lahko odigra (smeh). Rad igram tudi nogomet v dvorani, je pa težko najti čas za to. Z nekdanjimi soigralci se ne srečujemo veliko, ker ima vsak svoje obveznosti. Veliko jih zaradi tega tudi danes ni prišlo. Ko se dobimo, pa je še toliko lepše," je povedal o snidenju z Zlatanom Ljubijankićem, Andražem Kirmom, Aleksandrom Radosavljevićem, Markom Šulerjem, Brankom Ilićem, Josipom Iličićem in Miletom Ačimovićem, ki so v ponedeljek popoldne prišli v Bazo.

Mora še več delati in prisiliti trenerja, da bo igral
Nezadržno se bliža tudi evropsko prvenstvo v futsalu, ki ga bo med 30. januarjem in 10. februarjem gostila Ljubljana. Baza bo ena izmed uradnih dvoran za trening med tekmovanjem. Kako Cesar vidi glavne razlike med velikim in malim nogometom? "Pri velikem nogometu je več poudarka na pokrivanju prostora, pri malem je bolj igranje ena na ena. Tudi tu se fizično kar precej iztrošiš, pridejo pa bolj do izraza tehnično bolje podkovani igralci."

Branilec Chieva se že v sredo vrača v Italijo, od četrtka ga čakajo novi treningi. V letošnji sezoni je v 20 krogih sicer igral le na sedmih tekmah v Serie A, a svojega položaja ne dramatizira in ostaja osredotočen na klub iz Verone, čeprav mu konec junija poteče pogodba. "Ne igram veliko, trener zelo veliko rotira na štoperskih položajih, vendar sem profesionalec in se zavedam, da slej ko prej pride takšen čas. V takšnih trenutkih se pokažeta moč in profesionalnost igralca. Moram še več delati in prisiliti trenerja, da bom igral. Ko si mlajši, mogoče misliš, da je vedno 'kriv' trener, potem vidiš, da je v ospredju vedno kolektiv in moraš tako razmišljati. Gremo dalje," pravi.