Govoril je seveda o Samirju Handanoviču, ki je takrat prvič zaigral za reprezentanco in bil z nekaj tehnično dovršenimi obrambami najbolj zaslužen za remi Slovencev brez zadetkov. 193 centimetrov visoki Ljubljančan, ki ga je za branjenje navdušil šest let starejši bratranec Jasmin, je odtlej samo še napredoval.

Serie A je pri Udineseju prvič okusil 15. maja 2005 na tekmi proti Sampdorii, ko ni prejel gola, nato se je kalil pri Trevisu in Laziu, imel lani odlično sezono v drugi ligi pri Riminiju in se letos poleti vrnil v Videm. Pred kratkim naj bi lovke proti njemu stegnil celo sloviti Milan, a vsaj za zdaj ostaja v stari jati. Poleti pa, kdo ve? Morda pa res prestopi k aktualnemu evropskemu in svetovnemu prvaku ... Z njim smo se pogovarjali v ponedeljek. Najbolj zanimive izjave lahko tudi poslušate.

Za zdaj se sezona za Udinese odvija zelo dobro. Čemu pripisujete glavni razlog, da je temu tako?
Smo kvalitetna ekipa. Imamo zelo veliko mladih igralcev, ampak mladih le po letih. Vsi imajo že nekaj nastopov v reprezentanci, tako da niso le mladi, ampak tudi uveljavljeni. Nekateri imajo 23 let, ampak že po 100 prvoligaških nastopov. Drugače pa mislim, da smo dobra klapa in da imamo zelo dobrega trenerja. Tudi on je zelo povezan s tem uspehom.

Vaš trener je relativno neznani Pasquale Marino. Kako bi ga opisali?
No, v Italiji je kar precej znan. Je zelo miren, preprost človek. Ne govori kaj preveč, veliko pa dela - z ekipo in na drugih področjih.

Se v klubu po odlični prvi polovici prvenstva že kaj govori o uvrstitvi v Ligo prvakov?
Ne, o tem še nič ne govorimo. Naša filozofija od prvega dne, ko smo se zbrali skupaj, je, da gremo od tekme do tekme, da se koncentriramo od tekme do tekme. Da ne razmišljamo preveč o tem, kateri bomo na koncu. Razmišljamo o vsaki tekmi posebej, ko pa se bo približal zadnji mesec, bomo pogledali, kaj lahko naredimo, kje smo, kaj, zakaj, kako. Je pa res, da vsi stremimo k temu, da smo čim višje.

Kot ste že omenili, je vaše moštvo polno mladih obetavnih nogometašev. Bi koga izpostavili in mu napovedali še posebej blestečo kariero?
Izpostavil ne bi nikogar. Težko bi to storil, ker so vsi dobri. Ne veš, kdo lahko bolj eksplodira. Vsi so zelo dobri, zato smo tudi kot moštvo zelo dobri.

S kom od soigralcev se najbolje razumete?
Z vsemi se dobro razumem, mogoče se največ druživa in najbolj razumeva z Lukovićem. Prej je bil v Zvezdi. Tudi cimra sva po karantenah.

Je veliko druženja s soigralci tudi zunaj igrišča?
Je. Ne preveč, ampak ko je kakšna možnost, se družimo. Kakšno sredo ali četrtek gremo včasih skupaj na večerjo ali bovling. Se dobimo, ampak ne vedno. Vidi se, da je dobra klapa. Ko so dobri rezultati, tudi vse drugo "štima". Ko se zmaguje, je vse še lažje.

Fabio Quagliarella ima v četrtek 25. rojstni dan. Boste kaj proslavljali?
Ne vem. Mislim, da ne. Ne dela se velikih proslav. Kdor ima rojstni dan, običajno v garderobo prinese šampanjec in kakšno sladico. To se poje in proslavi in to je to. Kaj več drugega pa ni. Pa tudi v sredo igramo pokalno tekmo v Catanii, štiri dni smo v karanteni, potem pa ostajamo tam, ker igramo v soboto ob pol devetih v Napoliju. Ne bo kaj preveč časa.

Kaj sicer najraje počnete v prostem času?
Več ali manj sem doma ali pa grem na sprehod do mesta. Kakšen film pogledam, preberem kakšno knjigo ali sem na internetu. Veliko stvari je za početi, ni mi dolgčas. Smo pa v tem mesecu več ali manj stalno po avionih in hotelih, ker imamo vsake tri dni tekmo. Ni preveč prostega časa.

Ali v Vidmu kaj pogrešate?
Ne pogrešam nič kaj preveč. Včasih mogoče malo punco, ki pa pride kdaj na obisk, in družino. Vendar sem tako blizu, da ni nobene panike. Če je že res tako hudo, skočim domov. Ni panike glede tega. Če imam v ponedeljek prost dan, pridem domov. To je, ko imamo tekmo v nedeljo, pa potem spet v nedeljo. Če igramo v nedeljo in nato v soboto, nimamo prostega dne. Če ni prostega dne, ne hodim domov.

Prebral sem, da ste tudi navdušenec nad šahom. Se tudi za to najde čas?
Ja, če sem doma, odigram z očetom. Tudi v klubu igram z enim doktorjem. Tako, da mineva čas. Včasih igram tudi s prijatelji prek interneta. V družini veliko igramo šah.

Pa vam dobro gre?
No, ne bi se sam ocenjeval.

Očeta premagate?
Ja, ampak tudi on mene. Tukaj nekje sva. Nihče ni boljši.

Z italijanščino nimate težav? Ste se jo hitro naučili?
Ja, že četrto leto sem tukaj. Z italijanščino nimam več nobenega problema. Prvo leto je bilo malo hudo, ampak se hitro naučiš. Imeli smo tudi svojo profesorico prve tri mesece. Ko si prisiljen govoriti, je lažje, ker moraš govoriti, moraš se učiti. Potem gledaš še televizijo. Pa tudi sam jezik ni težek. To je bil v bistvu najmanjši problem.

V Italiji je povsod polno nogometa. Spremljate kaj časopise in razne oddaje, kjer ima skoraj vsak kaj za pripomniti o nogometu?
Televizijo gledam zvečer. Kadar je čas, nogometne oddaje v nedeljo po tekmi velikokrat spremljam. Ampak ne vseh. V nedeljo Domenica sportiva ali pa Controcampo, v soboto v karanteni pa Sabato sprint – to so goli druge lige, drugo ligo tudi veliko spremljam. Gledam pa tudi bolj zabavne oddaje, kot so Zelig, Le Iene in Striscia la notizia. To rad gledam. Nogometne oddaje pa bolj ob nedeljah. Če gledam, gledam, če ne, ne. Ni ravno obvezno.

Se ti zdi, da Italijani kdaj že malo pretiravajo z nogometom?
Ne, ne. Le malo preveč govorijo o sodnikih, to je definitivno. Tako je v Italiji, nogomet je tu del življenja. Če boš nekoga na ulici vprašal, za katero ekipo navija, ti bo vsak povedal, katera ekipa mu je pri srcu. Ne bo rekel "Mene fuzbal ne zanima", kakor pri nas. Pri njih je to del življenja in živijo s tem. Meni kot nogometašu je to všeč. Na nek način so oni fanatiki.

Veliko vratarjev v Italiji je zelo izkušenih. Mlad vratar po navadi težko dobi prednost pred izkušenim kolegom. Vi ste iz vrat izrinili 37-letnega Antonia Chimentija. Kakšen je zdaj vajin odnos?
Imava profesionalen odnos. Nič ni narobe, se pogovarjava. Je kakor prej, vse normalno. Treniramo. Smo OK ekipa. Ni kakšnega prevelikega rivalstva. Konkurenca je vedno prisotna. To je v profesionalnem nogometu normalno, tako je. Nič se ni spremenilo.

V Laziu ste imeli nekaj časa priložnost sodelovati tudi s Peruzzijem, ki ga poleg Buffona najbolj cenite. Kakšno je bilo sodelovanje z njim?
Tisti, ki ne razumejo, kaj je delo vratarja, bi mogoče ocenili, da jim Peruzzi ni všeč. Zame je zelo dober vratar. Veliko se lahko naučiš od njega. Všeč pa mi je predvsem kot človek. Je čisto preprost. Kot vratar ima velike kvalitete. Osvojil je vse, kar se osvojiti da.

V Italiji ste že od avgusta leta 2004. Lahko razložite, kdaj so vas možje iz Udineseja sploh opazili in povabili k sebi?
Opazili so me v Bellunu, ko smo z reprezentanco U-20 igrali proti njihovim mladincem. Mislim, da smo zmagali s 3:1. Potem sem pozimi šel na preizkušnjo za tri ali štiri dni, poleti pa so me vzeli.

Izkusili ste že igranje v štirih italijanskih klubih. Vsaj na papirju je največji med njimi Lazio. Kako bi opisali razliko med Udinesejem in Laziem?
Glede organizacije kluba večjih razlik ni. Velika razlika pa je, da je tam Rim, tu so pa Udine. Tam je veliko večja evforija. Tukaj je vse bolj sproščeno, ni nobenega kaosa. Tu se da v miru delati. Tam je velika evforija, veliko navijačev in veliki pritiski.

Je bila poleti realna možnost tudi selitev drugam in ne le vrnitev v Udinese?
Bile so nekatere druge opcije, a najbolj realna je bila vrnitev.

Kaj je pretehtalo? Boljša ponudba?
Ne. Pretehtalo je to, da vem, kako se stvari odvijajo tukaj, in to, da so me hoteli nazaj. Konec koncev pa sem bil tudi njihov igralec. Če je tako, niti nimaš besede, lahko pa izražiš svojo željo. Toda tudi od teh klubov, ki so bili v igri, je bil Udinese največji klub. Tu sta bila še Torino in Parma.

Pred dnevi se je veliko govorilo, da si vas želi Milan. Večkrat ste poudarili, da ni nihče iz Milana govoril z vami. Ali res ni bilo nobenega kontakta?
Ne.

Torej ostajate v Udineseju tudi v naslednji sezoni?
V nogometu se nikoli ne ve. Jaz imam pogodbo, osredotočen sem na Udinese, na to, da dobro treniram , da ob nedeljah dobro branim. Drugo pa pride vse samo od sebe. S tem se ne obremenjujem preveč. Lahko si vesel, če si na spisku takega kluba, vendar so tu drugi ljudje, ki skrbijo za to. Če te nekdo hoče, te bo že vzel.

Definitivno pa ne odhajate že zdaj?
Ne, to pa definitivno ne.

Matej Rijavec