Njegov stisk roke je skoraj plah. Čeprav ima za seboj zelo zanimivo življenjsko zgodbo, je tokrat prvič na obisku v Sloveniji. "Moja zgodba je rahlo čudna, morda celo malo neverjetna. Po vojni so bile razmere v Bosni zelo težke. V vsakem primeru jaz kot 15-letni fant nisem mogel o ničemer odločati. Starša nista dobila službe in odšli smo v Švico. Od tam potem v Združene države Amerike in nato sem sam šel v Francijo, zdaj pa sem v Nemčiji," na kratko oriše svojo pot okoli sveta mladenič, rojen v Vlasenici.

Zdaj igrate za Hoffenheim, ki v tej sezoni presenetljivo dosega zelo dobre rezultate. Za kakšen klub pravzaprav gre?
To je majhen klub, ki ima odlične pogoje za uresničitev ciljev, ki so si jih zadali. V zadnjem obdobju smo imeli veliko sreče. Vse se je sestavilo. Prišli smo v prvo ligo, kjer zdaj igramo zelo dobro. Zato smo najbolj zaslužni mladi igralci. Oni imajo velike načrte z novim stadionom in podobno, toda jaz imam pogodbo do leta 2010, še sam pa ne vem, kaj se bo zgodilo potem.

In kaj se bo zgodilo, če bo na vrata potrkal kdo izmed t. i. velikih?
Po dobrih igrah je to normalno. Vse bom videl, ko bo čas za to, in se potem odločil.

Ali obstaja kar koli, kar bi vas povezovalo s Slovenijo?
Moja odskočna deska je bila tekma proti mladi reprezentanci Slovenije pred tremi ali štirimi leti. Od takrat je šlo vse navzgor. Na srečanju so bili navzoči skavti in razni menedžerji, jaz pa sem vstopil kot menjava in dosegel lep gol. Slovenijo imam tako v lepem spominu.

Najboljši slovenski napadalec je trenutno Milivoje Novakovič. Ga morda poznate, saj oba igrata v Bundesligi?
Gledal sem ga. Je zelo dober in v Nemčiji zelo cenjen. V Kölnu dosega veliko golov. Vselej sledim tem stvarem. Naslednjo tekmo igramo prav proti Kölnu in upam, da ne bo dal gola.

Kolikokrat še obiščete Bosno?
Čeprav imam zelo malo časa, izkoristim zbore reprezentance in si ga nekaj vzamem. Tudi v času dopusta poskušam najti dan ali dva, da obiščem svoje najbližje v Bosni. Ampak časa imam zares zelo malo.

Kaj bosanska reprezentanca pričakuje od sredine prijateljske tekme s Slovenijo?
To je odlična priložnost, da se uigramo in da pripravimo neke nove stvari za naprej. To je tudi cilj tega srečanja. Da vidimo, kaj lahko skombiniramo za pomembne kvalifikacijske tekme, ki so pred nami. Jaz upam, da bomo uspešni, je pa najpomembneje, da se nihče ne poškoduje.

Kakšna so vaša osebna pričakovanja, ki so vezana na srečanje v Ljudskem vrtu?
Nič posebnega. Pričakujem lepo tekmo in upam, da bomo zmagali.

Ste kot otrok imeli kakšnega posebnega vzornika, ste morda kakšnega nogometaša še posebej občudovali?
Kar nekaj je teh velikih igralcev, ki sem jih posebej rad spremljal in se poskušal od njih tudi kaj naučiti. Tu so Zidane, Ronaldo, v najboljših časih pa Ibrahimovič. To so za mene veliki, ki sem jih in jih še cenim.

Kako, da ste se odločili za poklicno igranje nogometa?
To sem počel najbolje. Resda sem bil dober tudi v šoli, toda nogomet sem imel raje in sem ga bolj čustveno doživljal. Ko sem bil še majhen, mi je moj prvi trener vtepel v glavo, da se lahko poklicno ukvarjam z nogometom. S tem velikim ciljem živim že od malih nog.

Urban Laurenčič