Mariborski nogometaši napredujejo oziroma zorijo. Je že res, da so sinoči na rimskem stadionu Olimpico ostali brez točk oziroma brez točke, toda igra obeta, je precej drugačna od lanske, ko so bili še posebej na gostovanju proti Bruggeu, Bragi in Birminghamu nebogljeni. V večini so tekme izgubili že v uvodnih minutah. V lanski Evropski ligi so si nabirali izkušnje, si jih nekaj nabrali, pozimi pa so januarja in februarja v Turčiji opravili odlične bazične priprave.

Trener Dare Milanič pravi, da zdaj ob tekaških sposobnostih tudi mislijo in igrajo, sinočnega gostovanja pa se niso ustrašili. Na začetku obeh delov tekme so bili boljši od velikega Lazia, kar je bilo pred tekmo, kaj šele lansko jesen, nepojemljivo.

Maribor gospodari v Sloveniji, a ima premalo težkih tekem, da bi se ob hitrih akcijah v svojem kazenskem prostoru njegovi branilci še bolje odzvali. Sinoči sta v obrambi manjkala kaznovani Aarghus in poškodovani Potokar. Ob Rajčeviču je zato priložnost dobil Vidovič. Eno uro je igral odlično, nato je bil premalo spreten ob golu Edersona. Ob prekršku je še prejel rdeči karton, zdaj že odrasli soigralci pa niso kazali s prstom nanj. Čez tri tedne se veselijo gostovanja Tottenhama, Ljudski vrt bo premajhen.

Pred 13 leti so jo njihovo predhodniki v Rimu slabše odnesli, ko so pod Prašnikarjem edinkrat igrali v Ligi prvakov. Sinjemodri so bili od Simeunoviča, Kariča, Židana, Balajića, Galiča, Šimundže in drugih boljši s 4:0. V gledljivi, odprti tekmi, polni priložnosti, ob tresenju okvira vrat in porazu se je vseeno težko znebiti občutka, da bi bilo s kakšno bolj srečno odbito žogo lahko povsem nasprotno.

Kmalu bo v Ljudskem vrtu na delu reprezentanca, nato bo tam večni derbi, čez tri tedne pa v mesto ob Dravi prihajo velikani iz White Hart Lana.

Boštjan Janežič, Val 202