Ilić je 1. marca 2003 prvič oblekel zeleno-beli dres in s tem uresničil sanje "rojenega Fužinca, žabarja od glave do pet", kot je zapisal v pismu.

Sledil je prestop v Domžale, od tam se je odpravil v tujino. Igral je za Betis, Lokomotivo iz Moskve, Anorthosis, Hapoel Tel Aviv, Partizan, Astano in Uravo Red Diamonds. Februarja 2017 se je vrnil v Olimpijo. Kot je zapisal Ilić, je bila prva polovica leta po vrnitvi grozna, drugi del sezone pa je bil kot v sanjah: nagrada je bila dvojna krona po 25 letih.

Čeprav naj v zadnjih tednih in slabem začetku sezone Ilić ne bi bil v najboljših odnosih s predsednikom kluba Milanom Mandarićem, z njim naj bi se celo sprl, je ob koncu zdaj že nekdanji kapetan sporočil: "Zahvaljujem se predsedniku Milanu Mandariću, ki me je vrnil v Olimpijo, brez njega nič od tega ne bi bilo možno. Hvala vsakemu igralcu posebej, vsakemu klubskemu delavcu, ki mi je olajšal čas pri Olimpiji, največja hvala pa vam, dragi navijači. Vi ste srca tega kluba in srčno upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje."

O svoji prihodnosti bo več razkril v prihodnjih tednih, takrat bo tudi bržčas jasno, kakšna je usoda Rok Kronavetra, ki naj bi bil prav tako na izhodnih vratih ob napovedani čistki.