"Odpovedal sem, ko nisem bil zdrav. Zdaj pa sem," je poudaril Josip Iličić in nadaljeval s svojim novim poslanstvom: "Mislim, da se ti enkrat vse vrne. Nekdo to vse vidi. Vedno bom prišel pomagat reprezentanci, dokler bom lahko, dokler bom videl, da vse funkcionira, dokler bo želja. Zato sem se odzval vabilu. Tudi če ne bom mogel toliko pomagati na igrišču, bom pa ob njem."

Takšno razmišljanje bi morali imeti vsi športniki, tudi zaradi številnih kritik slovenske javnosti glede odpovedi nastopanja za izbrano vrsto. Pa ga imajo vsi v slovenski vrsti?

"Ne vem, ali tako razmišljajo, ampak morali bodo. Če ne, nima smisla, da sploh prihajamo. Če nekdo drugi razmišlja drugače, naj pove, bom prvi, ki bom šel domov. A jaz sem tukaj zato, da grem na veliko tekmovanje. To je moj cilj. Da nekaj naredim tudi z in za reprezentanco," je odločen Iličić, ki se pri 30 letih in poletju v bolnišnici dobro zaveda, da nogometna kariera ni večna, reprezentančni dosežki in igranje na velikih tekmovanjih pa dosežki, s katerimi se da upravičeno ponašati.

"Nimam težav pri sprejemanju odgovornosti"
Vseeno mimo odpovedi zlasti Jana Oblaka z 51 reprezentančnimi nastopi drugi najizkušenejši član vrste Tomaža Kavčiča ni mogel. "Ni me bilo zraven. Ne poznam zadev, z Janom se nisem slišal. Vsak športnik sprejema svoje odločitve. Ne vem, kaj so oni imeli med seboj, in nočem se vpletati. Imam svoj cilj, svoje želje in s tem namenom sem prišel v izbrano vrsto," pravi nogometaš, ki se je v tujino izstrelil v kratki epizodi pri Mariboru in nato bil ključni mož tako pri Palermu, Fiorentini in zdaj pri Atalanti.

"To je selektorjeva odločitev. On odloča, kdo je kapetan, in vsak igralec se mora s tem sprijazniti. Jaz s tem nimam nikakršnih težav, s tem se nikoli nisem obremenjeval. Če bi me določili za kapetana, bi prevzel to odgovornost. Tudi če nisem kapetan, pa nimam nikakršnih težav pri sprejemanju odgovornosti," je dal Iličić jasno vedeti, da ne beži od odgovornosti veterana v slačilnici, ki za predajo sporočila soigralcem ne potrebuje formalnega kapetanskega traku.

Na igrišču popraviti odnos in odpraviti strah
Prav zaradi takšnega odnosa so ga bili soigralci veseli, ko se je pojavil na Gorenjskem. "Vedno bom govoril, da je to fantastična ekipa. Morajo se urediti določene stvari, ampak ne zunaj igrišča. Na igrišču. Gre za odnos in strah. Ti dve stvari sta najhujši za nogometaša," je dejal Kranjčan in dodal: "Napake bodo vedno, ampak nikoli te ne sme biti strah narediti napake. Tudi najboljši jih delajo, ampak se ne obremenjujejo zaradi tega."

Ne smejo se bati, tudi če kaj narobe naredijo
Pravi, da je ta strah tudi del težav v igri Slovenije: "Videl sem, posebej proti Cipru (poraz z 1:2 v gosteh), da so igralci prišli v določeno cono in če bi bili takšni kot v klubih, bi šli v preigravanje, ampak niso in so izvajali neke podaje, ki niso imele smisla. Tako sem pač jaz videl. Kar hočem povedati, je, da se ne smeš bati, tudi če kaj narobe narediš. Meni vedno trener pravi, da če boš desetkrat narobe naredil, boš enajstič preigral in šel mimo tekmeca ter bo padel zadetek. In tako moramo tudi mi razmišljati. Da vsako negativno stvar obrneš v pozitivno."

Zahrbtna bolezen, zaradi katere bi lahko izgubil sezono
Napadalnega vezista Atalante je prav bolezen marsikaj naučila, tudi zato je hvaležen, da je sploh lahko zdaj na Brdu pri Kranju. Zbolel je za bakterijsko infekcijo grla, po daljših preiskavah in vse slabšem stanju je šel za več tednov poleti celo v bolnišnico. Ugotovljeno je bilo, da je bil hkrati okužen z dvema različnima bakterijama in je imel po eni strani srečo, da se je okužba zadržala na bezgavkah in se ni preselila naprej po telesu. "Ni mi zajelo celotnega telesa, v nasprotnem primeru bi bilo pol leta ležanja, brez premikanja. Tako da je bilo malce sreče v nesreči," ostaja Jojo optimist, saj je bil zelo blizu temu, da bi izgubil vsaj pol sezone, če ne celotne.

Zdaj več na treningu kot prej in preostali fanti
V Bergamu so ga želeli spraviti v pripravljenost s tekmovalnim ritmom in je štirikrat vstopil s klopi za rezerviste, a se je izkazalo, da to ni pravi način. Zdaj ima prilagojen trening, dodatnega za moč. "Zdaj me boste več videli na treningu kot prej in tudi več kot preostale fante," se je pošalil Iličić, ki so mu v mladosti očitali premajhno predanost samim treningom. V sproščenem pogovoru z novinarji je predtem zadržani in tihi Jojo pokazal, da ga je bolezen res spremenila: "Zdravje je zdaj v redu. Šel pa sem čez težko obdobje. Ampak gledam pozitivno, včasih se morajo tudi takšne stvari zgoditi, da so ti mogoče neke druge stvari, zaradi katerih si se prej sekiral, zdaj nepomembne."

A velikih pričakovanj selektor Kavčič od Iličića ne more imeti. Od 14 mogočih tekem Atalante v letošnji sezoni je moral izpustiti celotne kvalifikacije za Evropsko ligo in uvodne tri kroge Serie A ter septembrski tekmi Slovenije. Na zadnjih petih ligaških tekmah je bil rezervist, trener Gian Piero Gasperini, s katerim je plodno sodeloval že pri Palermu, ga je štirikrat poslal v igro, skupno za 126 minut, na prve podaje in zadetke pa 60-kratni strelec v Serii A še čaka.

Manjka mu moči za staro eksplozivnost
S čim ima največ težav na treningu in tekmah, ko vstopi, in kaj mu manjka, da bo spet pravi nevarni krilni napadalec? "Občutek za žogo vedno ostane," je dobro razpoloženi Iličić dal vedeti, da tehnika ne bo izginila, in pojasnil, kaj je trenutno njegova največja hiba: "Najbolj me muči, da nisem več tako eksploziven kot nekoč. S samim tekom nimam težav, sem celo nekaj napredoval. A ko toliko časa ležiš in si na antibiotikih, izgubiš moč, predvsem za eksplozivnost. Zdaj na treningih, četudi ne zmorem, grem v to, da se telo čim bolj navadi na stvari, ki sem jih delal."

Adut za dvig morale in zadnje minute?
In kot še pravi Iličić, v reprezentanci ni vse tako črno, kot je videti navzven. Treba je pač vzeti pozitivne stvari in odpraviti napake. A zato bo moral vsak dati vse od sebe. "V nasprotnem primeru nimamo možnosti," je še poudaril Iličić, ki sicer še ne ve, kdaj bo spet v polni formi. "Upam, da že konec tedna," je dobre volje in v šali končal. V soboto bo Slovenija v 3. krogu Lige C v skupini 3 gostovala v Oslu pri Norveški, tri dni pozneje bo igrala doma v Ljubljani proti Cipru. Mogoče bo lahko Iličić vstopil za nekaj minut, a zagotovo bo v slačilnici in na klopi pomemben glas.