Potem ko pod vodstvom Slaviše Stojanovića ni odigral niti minute, se je Ilić v reprezentančnem dresu gledalcem predstavil prvič po 11. oktobru 2011, ko je igral na "poslovilni" tekmi Matjaža Keka v Mariboru proti Srbiji. Pred slabim letom je zapustil Lokomotivo iz Moskve in se preselil na Ciper k Anorthosisu iz Famaguste, pri katerem mu gre letos odlično, saj pri vodilnem moštvu ciprske lige, ki je še brez poraza (17 zmag in 3 remiji), redno igra. Selektor Srečko Katanec mu je zaupal pomembno vlogo "korektorja" obrambe v sistemu s tremi branilci.

Po dolgem času ste igrali za slovensko reprezentanco. Kako je bilo?
Najprej bi povedal, da je bilo, kot da bi igrali v gosteh. Ampak dobro, nič zato. Najpomembneje je, da smo se začeli uigravati. Nismo imeli preveč časa, naredili smo le dva treninga. Zaradi poraza z 0:3 je malo grenkega priokusa, toda mislim, da je bilo tudi veliko dobrih stvari. Če bi Valter v prvem polčasu zadel, bi se mogoče drugače obrnilo vse skupaj. Moramo iti naprej.

Vam ustreza igra s tremi branilci?
Mislim, da smo danes pokazali, da si lahko s tem sistemom priigramo veliko število priložnosti, ki si jih na zadnjih tekmah nismo. Treba pa se je uigrati, v dveh dneh je to težko. Mislim, da bo šlo. V tem trenutku je Bosna boljša reprezentanca, tudi zato, ker igrajo že dolgo skupaj. Vemo, kakšne predstave kažejo v zadnjih treh, štirih letih. Pokazali so, da zadenejo že iz polpriložnosti, mi iz veliko lepših priložnosti nismo. V tem so naše rezerve in nadejamo se lahko dobrih iger in boljših izidov. Mogoče je bolje, da smo danes visoko izgubili, proti Islandiji pa seveda gremo po zmago, saj nujno potrebujemo tri točke. Danes smo pokazali, da lahko in da zmoremo. Odpraviti moramo samo male napake, ki so se dogajale. Ne bi se smelo zgoditi, da v prvem polčasu iz dveh strelov dobimo dva gola.

Kaj je šlo narobe pri zadetkih?
Pri prvem zadetku je Ibišević zelo dobro zadel z glavo. O drugem smo se pogovarjali tudi v slačilnici, da se ne more zgoditi, da ob sedmih naših igralcih njihov igralec sam brez težav strelja proti vratom. Vemo, da ima Pjanić zelo dober udarec in izkoristi vsako najmanjšo priložnost. Pri tretjem se nam je znova pripetila otroška napaka. To se ne sme dogajati.

S komunikacijo v obrambi ste zadovoljni?
Mislim, da v redu komuniciramo. Dobro je, ker Cesar in Jokić igrata s tem sistemom tudi v klubu in za njiju to ni nekaj novega. Je pa res, da nas je veliko, ki tega sistema v klubih ne igramo, ampak mislim, da to ne bo težava. Že na teh prvih dveh treningih je selektor dokazal, da je zelo dober selektor in predvsem človek. Ko bomo deset dni skupaj, bo gotovo drugače.

Vam je selektor povedal kaj novega o tem položaju oziroma dal kakšna posebna navodila?
Niti ne. Igramo s tremi v vrsti, dva štoperja morata biti vedno s svojima igralcema, zato jaz igram na nek način "libera", da jima varujem hrbet. Zame to ni neka nova naloga, lahko igram na tem položaju. Tudi v klubu zdaj igram štoperja, najbolj pomembno pa je, da se počutim precej samozavestno.

Samozavest ste pokazali tudi s prodorom globoko na tekmečevo polovico na začetku tekme. Si želite še več takšnih akcij?
To se zgodi, ko igraš s tremi branilci. Zelo dobro sem prodrl. Če bi imel priložnost za podajo, bi žogo oddal že prej. Toda v tistem trenutku se ni nihče ponudil in sem šel do konca. Nismo izgubili žoge. Ravno to je poanta, da moramo delati višek igralca. Ne smemo se bati. V drugem polčasu smo pokazali, da si igralci upajo igrati, čeprav imajo tekmece na "hrbtu". Če bomo tako igrali, se lahko nadejamo dobrih izidov, saj samo tako lahko kam pridemo. S prevzemanjem odgovornosti. Seveda napake so, ampak se jih ne smeš bati. Če narediš eno, moraš iti naprej. Če narediš eno napako v desetih situacijah na igrišču, ni težav, zamisliti se moraš, če jih narediš sedem. Tudi Spahić, ki rad potegne žogo, je danes izgubil dve ali tri žoge, a mu gotovo ni nihče zameril. To je nekaj čisto normalnega.

Vas selektor spodbuja, da se večkrat odločite za prodor naprej?
O tem se nismo nič pogovarjali. Če pride priložnost za to, zakaj ne. Moja naloga je, da povlečem nekaj metrov in takoj oddam žogo. V tistem trenutku sem se tako odločil, ker nisem imel priložnosti, da jo prej oddam. Nič ni bilo narobe. Najpomembneje je, da čim manjkrat izgubimo žogo, ko je v naši posesti. Saj veste, kako pravijo: če imaš žogo, gola ne moreš dobiti.

Brane Oblak je nekoč izjavil, da ste slovenski Beckenbauer. Zdaj končno igrate na tem položaju.
Dobro, ne bi govoril o tem. Vemo, kdo je bil Beckenbauer. Jaz sem Branko Ilić. Najbolj pomembno je, da se dobro počutim, ker po dolgem času igram v klubu. Če bomo vsi igrali v klubih in prihajali pripravljeni na reprezentančne zbore, si lahko obetamo dobrih izidov.

Zdi se, da vam je ta položaj pisan na kožo. V preteklosti reprezentanca ni igrala s tem sistemom, zdaj ste dobili priložnost.
Drži. Tudi trener v klubu me je z bočnega položaja preselil na štoperja. Mislim, da kot bočni branilec ne bom več igral.

Kakšno energijo ste začutili v reprezentanci, ko ste se po enem letu vrnili vanjo?
Zdaj me res kar nekaj časa ni bilo, toda moram reči, da se mi zdi, kot da me ni bilo samo deset dni. Vedno sem bil v stiku s soigralci, ker smo tudi zelo dobri prijatelji zunaj igrišča. Spremljal sem tudi dogajanje v reprezentanci po televiziji. Zdi se mi, kot da bi bil ves čas zraven.

V obrambi morate dobro sodelovati tudi z vratarjem. Si sobo v hotelu še vedno delite s Samirjem Handanovićem?
Seveda. Bila sva sedem let cimra in sva še vedno.

Kako sta se pripravljala na tekmo? Sta se veliko pogovarjala o vajinem sodelovanju na igrišču?
Za Samirja to ni nov sistem, ker je tako igral že pri Udineseju. Veliko sem ga spraševal ne toliko o mojih nalogah, temveč o nalogah drugih igralcev. Vedno me zanima, kam se morajo drugi igralci postaviti in kaj morajo početi. Mogoče nam danes igrišče ni dopustilo, da bi odigrali več akcij s Samirjem, v prihodnosti pa bomo žogo gotovo manj nabijali. Kljub temu pa moram povedati, da je bilo igrišče kar dobro pripravljeno, glede na to, da je zapadlo 15 cm snega. Treba je pohvaliti ljudi, ki so pripravili zelenico.

Selektor BiH-a Sušić je dejal, da so imeli mogoče slovenski igralci malce preveč spoštovanja do njegovih izbrancev. Ste tudi vi dobili takšen občutek?
Niti ne. Na začetku, prvih 25 minut, smo dobro igrali. Potem smo začeli pri predajah žoge malo čakati. Zadeli so, mi nismo, in izid je takšen, kot je. Ne bi pa rekel, da smo se jih ustrašili.

Poraz je nekoliko pokvaril vaš 30. rojstni dan.
Res je, upal sem vsaj na remi.