Italijanski klubi v teh dneh testirajo nogometaše, skupinski treningi naj bi se znova začeli v ponedeljek. Dokončna odločitev mora biti znana pred 25. majem. Da bi prvenstvo končali tretjega avgusta, kot zahteva Uefa, se morajo tekme začeti najpozneje 22. junija.

Dopisnik TV Slovenija iz Rima se ob tem sprašuje, ali je nogomet res ena od najpomembnejših gospodarskih panog v Italiji? Ta splošno razširjena teza ne drži, ugotavlja Janko Petrovec.

Nogomet je tretja najpomembnejša gospodarska panoga Italije. To je trditev, ki se je v preteklih letih trdovratno razširila po Italiji, čeprav je potrjeno napačna.

Analitiki portala Pagella Politica so na podlagi podatkov Italijanske nogometne federacije izračunali, da tri profesionalne nogometne lige v državi ‒ Serie A, Serie B in Lega Pro ‒ ustvarijo za 3,5 milijarde evrov prometa. Pri tretjini tega zneska gre za pravice televizijskih prenosov, pri četrtini za dobiček od selitve igralcev med klubi, še tretjino prinesejo pokrovitelji in druge komercialne dejavnosti, stadionske vstopnice pa prinesejo komaj desetino ali 340 milijonov. Podatki se nanašajo na sezono 2017/18.

Nogometno gospodarstvo v ožjem pomenu besede torej zaleže za 0,2 odstotka italijanskega bruto domačega proizvoda. Znesek naraste na 4,7 milijarde evrov, če prištejemo dohodke amaterskih in mladinskih klubov. Širši družbeno-gospodarski vpliv nogometa, ki vključuje prevoze in nakupe športne opreme članov nogometnih društev, prinese še 3 milijarde evrov, ki narastejo na 4,2 milijarde, če vključimo prihranek javnega zdravstvenega sistema zaradi pozitivnih učinkov nogometa na zdravje.

Najtežje je oceniti promet, ki ga ustvarijo navijači s potovanji, nočitvami in prehrano; pri gospodarskem časniku Il Sole 24 Ore ta segment ocenjujejo na največ šest milijard evrov. Seštevek vseh treh nas pripelje do 15 milijard evrov, kar je manj od odstotka italijanskega BDP-ja ‒ in daleč od tretje najpomembnejše gospodarske panoge v državi.