Končuje se tudi domača sezona ženskega nogometa, kjer je v najboljšem položaju ŽNK Mura Nona, ki bi lahko osvojila dvojno krono. Črno-belim za ubranitev naslova državnih prvakinj manjka le še ena zmaga, saj imajo pet točk prednosti pred Olimpijo in le še v teoriji lahko izgubijo naslov. Verjetnejše je, da ga bo Mura Nona, ki se je pred nekaj dnevi razšla s trenerjem Amirjem Karićem, potrdila že v naslednjem krogu (14. maja), ko bo igrala z Ljubljano, tako da bo šlo v zadnjem krogu ob domačem derbiju z Olimpijo (21. maja ob 17.00 na Fazaneriji) le še za prestiž. Povsem drugače pa bo to soboto, ko se bosta najboljši slovenski ekipi v Celju udarili za pokalno lovoriko. Pogovarjali smo se z napadalko Olimpije Ano Milović, ki bo že četrto sezono zapored prva strelka slovenske prve lige.

V soboto boste v finalu pokala pričakovano igrale proti Muri Noni. Ste po prvenstveni zmagi (pred slabima dvema tednoma) v psihološki prednosti?
Ta zmaga z 2:0 nam je zagotovo dala veliko zagona in samozavesti. Naš cilj je seveda osvojiti pokal. Upam, da bomo kljub pomembnosti tekme igrale sproščeno, ker le tako lahko pokažemo vse, kar znamo. Zavedamo pa se, da je Mura favorit, saj je vodilna ekipa državnega prvenstva.

Kje je Mura Nona močna, na kaj se še posebej pripravljate?
Najbolj se bo treba pripraviti na njene protinapade, nevarna pa je tudi ob prekinitvah, saj je kar nekaj igralk, ki znajo visoko skočiti.

V soboto bo v Celju praznik nogometa. Resda bo v ospredju moški pokalni finale med Olimpijo in Mariborom, a tudi ob 16.30, ko se bo začel ženski finale, bo živahno, navsezadnje je vstop prost. Ste povabile tudi Green Dragonse na vašo tekmo?
Lahko bi se res kaj dogovorili (smeh). Vsekakor si želimo, da pridejo malo prej v Celje in navijajo še za nas. Zelo nas veseli, da ima moška ekipa Olimpije tako uspešno sezono, že pet krogov pred koncem DP-ja so bili prvaki, v soboto bi lahko odlično sezono kronali še s pokalnim naslovom, kar bi bilo nekaj najlepšega.

V ženskem državnem prvenstvu je bila Olimpija lani druga z istim številom točk kot Pomurje. Tudi letos kaže, da bo na koncu Pomurje oziroma Mura Nona (ob koncu lanskega leta sta se NŠ Mura in ŽNK Nona Pomurje Beltinci združila) pred vami. Kaj je bilo ključno, da vam ni uspel preboj na sam vrh lestvice?
Slab začetek sezone. Poleti se nismo dobro pripravljale, priprave so se začele malo pozno, čutile smo tudi, da treningi niso najboljši. Prvo tekmo prvenstva smo proti Pomurju, izgubile s 4:0, nato pa je trener Pomurja (Zlatko Gabor) prišel k nam in smo igrale vedno bolje.

V jesenskem delu ste oddale osem točk, v spomladanskem pa še nobene. Ste upale, da bi lahko celo nadoknadile zaostanek za Pomurjem oziroma Muro Nono?
Nekaj časa zagotovo, zdaj pa je bolj kot ne jasno, da bo Mura Nona prvak. Upamo seveda na pokalno lovoriko, zelo smo lahko tudi zadovoljne, da smo v drugem delu državnega prvenstva neporažene in da smo prejele le tri zadetke. V naslednji sezoni bomo vsekakor startale na naslov prvaka, prepričana sem, da lahko konkuriramo Muri.

Sorodna novica Olimpija in Mura Nona v finalu ženskega pokala

Torej ostajate pri Olimpiji? Pogodba vam sicer letos poteče ...
Vsako leto obnovim pogodbo in to sezono bi še ostala v klubu, če bo seveda ekipa ostala bolj kot ne nespremenjena. Igralke se zelo dobro razumemo na igrišču in zunaj igrišča.

Razmišljate o odhodu v tujino?
Imam ponudbe, tudi iz Anglije in Italije. Najprej bi rada dokončala študij, na ekonomski fakulteti sem vse bližje diplomi.

Je težko usklajevati študij in športno kariero?
Zahtevno je in zato je zelo pomembno, da znam dobro razporediti čas. Zjutraj sem na faksu, popoldne imam trening, tako da je prostega časa zelo malo.

V letošnji sezoni državnega prvenstva ste trenutno pri 50 doseženih zadetkih, lani ste jih dosegli celo rekordnih 66, kar je verjetno letos nedosegljivo?
Samo še dve tekmi sta do konca sezone. Ker je sistem takšen, da ne igramo več z najnižje uvrščenimi ekipami na lestvici, je nemogoče, da bi presegla lanski rekord.

2. oktobra ste ob zmagi Olimpije z 32:0 nad Krimom dosegli 11 golov. Je bil to poseben užitek?
Niti ne, če igraš proti toliko slabšemu nasprotniku. Zdaj, ko ob koncu prvenstva med seboj igramo le prve štiri ekipe, je liga na višji ravni in je veliko slajše, ko dosežeš zadetek.

V osnovni šoli ste trenirali atletiko. Katero disciplino?
Tek na srednje proge – 600, 800 in 1000 metrov. Moj trener v Kamniku je bil Damjan Zlatnar, z menoj je trenirala tudi Agata Zupin, ki je postala zelo uspešna atletinja.

Se spomnite svojih najboljših izidov?
Bolj bežno. Mislim, da sem ob koncu osnovne šole 1000 metrov pretekla z izidom 2:55.

Kaj vam je dala atletika?
Vajena sem discipline, vajena težkih treningov, tako da brez težav zdržim nogometne treninge. Lažje mi je tudi na tekmi, kjer igralke pretečemo od 8 do 11 kilometrov.

Kako ste od atletike prišli do nogometa?
Vedno sem rada igrala nogomet, že z vrstniki v osnovni šoli. Vzljubila sem ga, pa takrat sploh še nisem vedela, da obstaja ženski nogomet. Potem so me povabili v Radomlje, kjer sem pri 13 letih začela pri selekciji U-15 in tam igrala še prvo leto med članicami. Sledil je prestop v ŽNK Olimpija.

Se vam zdi, da je ženski nogomet v primerjavi z moškim preveč zapostavljen?
Mislim, da smo še vedno preveč v senci moških. Vsi treniramo isto, finančno pa je velika razlika. V nekaterih državah, na primer v Angliji, Španiji in Nemčiji, je ženski nogomet zelo priljubljen, pri nas pa je precej zapostavljen. Veliko več se v Sloveniji piše o moškem nogometu, pa še o tem premalo.

Ste tudi članica slovenske reprezentance. Kako visoko segajo želje?
Rade bi se uvrstile na veliko tekmovanje. Mislim, da je le še vprašanje časa, kdaj nam bo uspelo. Upam, da bo to že na naslednjih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo.