tingu (1:1). "Vsakega zadetka v Ligi prvakov bi bil vesel, normalno pa je, da je zadovoljstvo zaradi tega, ker sem ga dosegel proti temu klubu, še kanček večje."
18-letni sin športnega direktorja Zlatka Zahoviča se je dolgo zadržal ob druženju z novinarji, saj je njegova zgodba nekaj posebnega. Spodaj si lahko preberete, kaj vse je povedal junak izenačenja v 92. minuti.

Maribor je z vašim zadetkom v 92. minuti osvojil veliko točko proti Sportingu. Prvi nastop v Ligi prvakov bi se težko iztekel bolje.
Težko opišem, kaj čutim, ne zavedam se še. Liga prvakov, debi, 18 let. Mislim, da se bom začel vsega skupaj zavedati šele jutri ali čez nekaj dni. A ko se bom zbudil, bom že razmišljal o naslednji tekmi proti Kopru. Nobena skrivnost ni, da moramo v prvenstvu nanizati nekaj zmag. Ni nekega časa, da bi se poveselil tega zadetka. Seveda pa sem izjemno vesel, da sem ga dosegel. Pri golu ni bilo treba, da si visok in iznajdljiv, treba je bilo samo zabiti čim bolje.

V igro ste vstopili takoj po zadetku Nanija. Ste verjeli, da lahko Maribor še kaj iztrži na tej tekmi?
Ko sem šel na igrišče, sem bil prepričan, da bom imel priložnosti. Vedno jih imam. Napadali smo, iskali luknjo v obrambi. Dobro smo se vključevali v napad. Žal mi je tiste neizkoriščene priložnosti minuto pred zadetkom. Hvala Bogu sem bil nagrajen za, če tako rečem, nos za gol. Zasluženo smo izenačili.

Pred dnevi je zaokrožila vaša izjava za časnik Record, da bi lahko zaigrali za Portugalsko, če bi vas povabili, danes pa ste dosegli gol prav proti Portugalcem ...
Zadetka sem vesel, ne glede na to, proti komu ga dosežem v Ligi prvakov. Danes je bil to Sporting, veliki mestni tekmec mojega otroštva. Normalno pa je, da je zadovoljstvo zaradi tega še kanček večje.

Bo zdaj še kaj več spoštovanja do vas v slačilnici?
Igralci se med sabo vedno spoštujemo. Gre bolj za zaupanje na tekmi, da ti zdaj več zaupajo. Normalno je, da 18-letnik potrebuje čas, da se prilagodi in da ekipa začne verjeti vanj. Mislim, da mi gre zdaj dobro od rok, prihodnost je svetla. Sem zelo miren. Grem iz tekme v tekmo, iz treninga v trening. Med napadalci imamo zelo dobre igralce. Treba se je boriti na vsakem treningu, garati, da lahko igraš ob koncu tedna. Kar se bo zgodilo, se bo.

Na Portugalskem ste živeli do 12. leta. Ste se med igranjem za mlajše kategorije velikokrat srečali s Sportingom?
Velikokrat, vsako sezono seveda. Moja generacija v Benfici je bila izjemna, aprila so mladinci igrali v finalu Lige prvakov. Marcos Lopes je lani prestopil v Manchester City, kjer je igral za rezervno ekipo, letos je posojen v Lille. Bili smo zelo dobra ekipa.

Ste že kdaj prej dosegli zadetek proti Sportingu?
Po resnici povedano, ne vem, ker sem v tistih letih igral bolj na položaju veznega igralca. Mislim, da ne, zlagal pa bi se, če bi dejal, da vem natančno.

Je bila zaradi portugalskega tekmeca vaša motiviranost tokrat še večja?
Motiviran sem enako, ali igram proti Sportingu ali pokalno tekmo proti nižjeligašu. Na vsako tekmo se pripravljam enako, enako kvalitetno. Moraš dati vse od sebe na vsaki tekmi. Sploh ko si mlad in dobiš priložnost, moraš pokazati trenerju, da ti lahko zaupa.

Sta z očetom že kaj spregovorila po tekmi?
Ne, nič še. Čestitala sva si, se objela, tako kot sem se s soigralci in z vsemi v strokovnem štabu. Mogoče bo kakšna beseda padla doma. Bomo videli.

Ste prvi strelec slovenske lige, vse bolj opozarjate nase. Kakšen je vaš odnos z očetom?
Enak kot vedno. Ni neke spremembe. Vem, da je težko nekaterim razumeti, kako je doma, toda doma je pač zasebno, odnos oče-sin, na stadionu pa je odnos športni direktor-igralec. Nekateri tega včasih niso verjeli, zdaj lahko začnejo verjeti. Mislim, da pridno izkoriščam priložnosti, ki jih dobivam, in upam, da bo tako tudi v prihodnosti.

Pred dnevi je Zlatko v nekem intervjuju povedal, da se z njim sploh ne pogovarjate veliko o nogometu in da tudi o tej temi več spregovorite z dekletom.
V bistvu se doma sploh ne vidiva toliko, kot nekateri mislijo. Včasih mine tudi nekaj dni, ko se ne vidiva. Zjutraj grem na trening, ko grem na kosilo, ga v tistem trenutku ni doma, prespim pri punci ... Včasih kakšen konec tedna ob nedeljah pogledava tekmo. Načeloma se ne pogovarjava nič posebnega, tu in tam mi svetuje, kako se moram gibati, ne pa nekaj pretirano.

Dobro prenašate pritiske, ki ste jim izpostavljeni kot sin slovenske nogometne legende?
Ne čutim bremena. Ne ukvarjam se s tem, kaj si drugi mislijo. Že lani, ko mi ni šlo tako dobro, sem povedal, da lahko v prvi ligi zabijem 30 golov, pa se bodo še vedno našli tisti, ki bodo iskali samo negativne stvari. Zato se z ljudmi sploh ne obremenjujem, sem pa vesel, da je v Mariboru ogromno dobre volje, in lepo je videti, kadar ti ljudje zaupajo in te imajo navijači radi. Hvala Violam za to.

Je bilo pred takšno tekmo kaj več vznemirjenja kot sicer?
Ponoči sem malo težje zaspal. Prva tekma Lige prvakov ... To je velika stvar za vso Slovenijo, za Maribor, za mesto, za ljudi. Igral sem proti klubu iz svoje rodne države. Normalno, da so se v glavi prepletale različne misli, preden sem zaspal. Sicer pa je bil program pred tekmo bolj ali manj isti.

Vas ni v zadnjih dneh zmotilo niti precej dvignjenega prahu zaradi vaših že omenjenih izjav?
Prah se je dvigoval, v kar pa se ne bi rad poglabljal. Vedno sem miren in ne obremenjujem se s tem, kaj drugi mislijo in pišejo. Mislim, da je tako najbolje zame. Ni bila skrivnost, da imam rad obe državi. Mogoče je bilo malo izvzeto iz konteksta, ampak če se bo v resnici to zgodilo, bomo takrat govorili o tem. V tem trenutku bi se rad posvetil Ligi prvakov.

Slovenski selektor se nima česa bati?
Ne vem. Treba se je najprej pozanimati. Mogoče bom ta teden prejel kakšen klic. Ne bi se zdaj pogovarjal o tem. Ko bo čas za to, bo.

Kako se zberete in osredotočite misli pred tako pomembno tekmo? Poslušate morda kakšno posebno glasbo ali kaj podobnega?
Na avtobusu pred tekmo ima vsak rad svojo glasbo, svoj ritem. Rad se ogrejem z žogo, da dobim občutek za žogo, ter grem malo na kolo. Nič posebnega. To, kar delajo bolj ali manj vsi igralci.

Kakšno glasbo radi poslušate?
Pred tekmo kakšno, ki poviša pulz, po tekmi pa raje kakšno mirno. Skupina Coldplay ima take mirne, lepe pesmi. Pred tekmo pa ... Lahko vam pokažem "playlisto", če želite (smeh). Nič posebnega. Odvisno od trenutka in od tega, kar najdem, ko pobrskam po telefonu.

Pred tekmo ste na Twitterju zapisali, da ste pripravljeni na začetek nečesa velikega. Ste že takrat verjeli, da se lahko zgodi kaj takšnega?
V tistem trenutku nisem vedel, ali bom začel tekmo ali ne. Tudi če ne bi igral nič, bi bil to poseben trenutek. Hvala Bogu sem dobil priložnost in jo lepo izkoristil. Vesel sem trenerjevega zaupanja.

Prva točka je osvojena. So se po tej predstavi kaj povišali cilji kluba v Ligi prvakov?
Mislim, da nismo povišali ciljev. Gremo zmagat vse, saj smo tekmovalni. Želimo zbrati čim več točk.

Štejete zadetke z glavo? Današnji je bil podoben tistemu z EP-ja do 17 let pred dvema letoma proti Nizozemski prav tako v Mariboru.
Res je bil podoben. Mislim, da dokazujem to, da sem napadalec. Moja naloga je, da dajem gole. Na kakšen način, pa sploh ni pomembno.

Imate pa, kot kaže, tisti pravi občutek za gol?
Za to ste vi, da določite, kaj imam in česa ne.