Francoska tiskovna agencija AFP je njegovo zadnje obdobje označila kot pravo agonijo. Poročilo je pripravila skupina 20 strokovnjakov, ki jih je vodil argentinski javni tožilec, skušali pa so ugotoviti, če je bilo zdravljenje Maradone ustrezno. Sloviti nekdanji nogometaš je bil na operaciji glave 3. novembra lani, le štiri dni po tem, ko je 60. rojstni dan praznoval v svojem klubu, ki ga je tedaj treniral, Gimnasii y Esgrimi. Umrl je kmalu zatem, 25. novembra.

Sorodna novica Po zaslugi žoge se je zlati deček za večno dotaknil neba

V preiskavi so se znašli nevrokirurg Leopoldo Luque, ki je Maradono operiral, psihologa Agustina Cosachov in Carlos Diaz ter še dve medicinski sestri in zdravstveni koordinator. Glede na poročilo bi se lahko v pravnih postopkih dokazalo, da je šlo za smrt iz malomarnosti, za kar je zagrožena kazen tudi do 15 let ječe.

Kmalu po operaciji na svojo zahtevo premeščen v domačo nego

Pravni spor sta sprožili dve od petih hčera Maradone, glavni osumljenec pa je Luque, ki naj bi njunega očeta po operaciji pustil v grozljivem stanju. Obdolženi trdijo, da niso krivi, saj je bil Maradona v slabem zdravstvenem stanju in je imel v zadnjih dnevih življenja tudi težave z govorjenjem. V življenju se je boril z odvisnostjo od alkohola in drog, zato je imel težave z ledvicami, jetri in srcem.

Skupina strokovnjakov je ugotovila, da "bi imel veliko večje možnosti za preživetje po operaciji, če bi bil v ustrezni zdravstveni ustanovi". Ugotovili so, da ni imel na voljo vseh ustreznih medicinskih pripomočkov, saj je bil kmalu po operaciji na njegovo zahtevo premeščen v domačo nego, umrl pa je v najetem stanovanju v Diqueu Lujanu, delu širšega metropolitanskega dela Buenos Airesa. Poročilo zdravstvenim delavcem tudi očita, da zaradi njegovega stanja ne bi smel sam odločati, kje ga bodo zdravili.