Kot so med drugim zapisali pri Mariboru, so ob "neprekinjenem podcenjevanju slovenskega klubskega nogometa in vseh, ki delujemo v domačem prostoru, težko mirni".

Pri vijoličastih menijo, da bi si več igralcev iz slovenske lige, ne le Maribora, zaslužilo vpoklic in igranje za reprezentanco. Zadnja bleda predstava Slovenije na Škotskem naj bi to le potrjevala. Mariborčani pri tem navajajo, da so se sami štirikrat pomerili s škotskimi klubi in vse štiri Celtic, Glasgow, Hiberninan in Aberdeen tudi izločili.

Smo res tako slabi?
"A smo res tako slabi? Je tuje res toliko boljše od domačega? Veliko je razlogov, da ni … Mar niso skoraj vsi igralci, ki jih selektor uvršča na svoj seznam izbrancev in naj bi veljali za edine dorasli igranju kvalifikacijskih reprezentančnih tekem, zrasli na slovenskih igriščih? Spoštovani selektor, ne zahtevamo veliko. Samo malo več spoštovanja. Predvsem pa več zaupanja. Če želite biti spoštovani, je treba spoštovati," so sklenili v Mariboru.

Katanec je sicer ob objavi seznama 16. marca dejal, da je nameraval poklicati še koga iz Maribora, a zaradi "specifičnosti tekme" tega ni storil: "Imel sem v glavi še koga iz Maribora, a prišel sem do sklepa, da bo tekma na Škotskem zelo specifična, najbrž ne bomo imeli veliko posesti in ne bomo dominantni. Velika borba bo, veliko skokov, veliko dvobojev, zato je iz Maribora samo Novaković."

Celoten članek z naslovom Spoštovati, da bi spoštovali objavljamo spodaj.

Dovoljujemo si opozoriti v imenu vseh, ki delujemo v slovenskem prostoru

Spoštovati, da bi spoštovali

Tema Glasgow, z dogodki pred, med in po tekmi, še odmeva. Ker smo s strani predstavnikov medijev dobili več vprašanj oz. prošenj po odzivu iz NK Maribor, smo se odločili posredovati odgovor s klubskim stališčem v tej obliki. V dobrobit slovenskega nogometa. Ne s kritiko zaradi kritike, ampak le z argumenti.

Ob neprekinjenem podcenjevanju slovenskega klubskega nogometa in vseh, ki delujemo v domačem prostoru, je težko ostati miren. Podobni občutki so se ob početju selektorja članske reprezentance že porajali tudi v preteklosti, vendar se pri nas izražanje mnenja – četudi je najbolj dobronamerno in strokovno utemeljeno – včasih sprejema na napačen način.

Zgodba o nespoštljivem odnosu do slovenskega nogometa in domačega ligaškega tekmovanja ni nova. Traja že več let, žal pa se ne spreminja. Kljub več kot očitnim dokazom, da je nepravična. O začudenju predstavnikov tujih klubov, kako je mogoče, da iz ekipe, ki se uvrsti v skupinski del Lige prvakov ali prezimi v Ligi Europa, nihče ne igra za državno izbrano vrsto, v tem dopisu ne želimo. Je pa zadnji primer kvalifikacijske tekme slovenske reprezentance na Škotskem znova odprl številna pereča vprašanja.

NK Maribor je bil doslej po žrebu za evropske pokale pogosto soočen s številnimi zahtevnimi preizkušnjami, visokimi ovirami, a se nikdar ni vnaprej predal. Ne glede na razlike v finančni moči klubov ali tržni vrednosti posameznikov se je vedno šlo pogumno v tekmo z mislijo, naj odloči o zmagovalcu boj enajstih proti enajstim na igrišču. NK Maribor je kot predstavnik Slovenije v evropskem pokalnem tekmovanju od leta 2010 do lanskega poletja štirikrat igral tudi proti škotskim klubom. In si štirikrat priigral napredovanje. Izločili smo Celtic, Glasgow Rangers, Hibernian in v letošnji sezoni še Aberdeen. Pri razmerju 4/4 je težko govoriti o naključju. Prav tako ne gre prezreti spoznanja, da je v nedeljo v Glasgowu za Škotsko igralo 6 nogometašev Celtica, kluba, ki mu je predstavnik slovenske lige zaprl vrata Lige prvakov.

Pozitivnih izkušenj s škotskim nogometom nam v Sloveniji ne manjka, a s tem sestavkom ne želimo govoriti o dosežkih enega kluba. Ta liga nima le igralcev, ki so konkurenčni. Od kod so sodniki, ki sodijo tudi v Ligi prvakov, Ligi Europa ali na reprezentančnih tekmah najvišjega ranga? Ne samo sodijo, ampak svoje delo opravljajo odlično. Do te mere, da so vedno znova delegirani za naslednje preizkušnje in se uvrščajo tudi v ožji krog kandidatov za zaključne obračune posameznih tekmovanj. Poniževanje akterjev na domačih igriščih je tudi izničevanja truda vseh, ki so v različnih vlogah pomemben del mednarodne nogometne družine.

A smo res tako slabi? Je tuje res toliko boljše od domačega? Veliko je razlogov, da ni… Mar niso skoraj vsi igralci, ki jih selektor uvršča na svoj seznam izbrancev in naj bi veljali za edine dorasli igranju kvalifikacijskih reprezentančnih tekem, zrasli na slovenskih igriščih?

Spoštovani selektor, ne zahtevamo veliko. Samo malo več spoštovanja. Predvsem pa več zaupanja. Če želite biti spoštovani, je treba spoštovati.