Zdaj 25-letni Tim Matavž se je na slovensko prvoligaško prizorišče prebil v Novi Gorici, nato pa komaj osemnajstleten odšel v tujino. Junija 2007 je podpisal pogodbo z Groningenom, kjer je ostal štiri leta, leta 2011 pa je prestopil k PSV-ju iz Eindhovna. Lani jeseni je reprezentančni premor izkoristil za operacijo kolena in po okrevanju in rehabilitaciji se vrača nazaj na igrišča. Za zdaj se še ni vrnil v prvo moštvo, temveč je pretekli konec tedna prvič zaigral za mladinsko moštvo Jong PSV, v ponedeljek zvečer pa ga čaka nova tekma z mladinci Sparte.

Ali je poškodba že preteklost ali je še vedno čutiti posledice?
Zaenkrat ne čutim posledic, rehabilitacija je potekala, kot mora, in odigral sem tudi že eno tekmo z drugo ekipo, tako da gre na bolje. Včasih me sicer kakšen nepredvidljiv in nekontroliran gib še spomni nanjo, ampak nič hujšega, saj bolečina hitro popusti.

Nogometaši, ki se vračajo po poškodbi, imajo pri tem tudi nekaj podzavestnega strahu, da se ne bi znova zgodilo kaj nepredvidljivega ...
Jaz sem imel to poškodbo že prej, tako da sem vedel, kaj me čaka med rehabilitacijo, in sem se nanjo pripravil. Brez posebnih težav se spustim v igro mož na moža. Na treningih se maksimalno trudim, moram pa nekaj narediti tudi na fizični pripravi, da bom spet konkurenčen za člansko ekipo. Zaenkrat sem eno tekmo odigral z našim drugim moštvom.

V teh dneh torej veliko dela: je dan zapolnjen od jutra do večera?
Med rehabilitacijo imam res ves dan aktivnosti, in tako bo, dokler se ne vrnem na prejšnji nivo. Potem pa je seveda odvisno od števila tekem, in ko jih je veliko, potrebujemo tudi kakšen dan počitka in smo kakšen dan tudi povsem prosti.

Ali je morda zaradi okrevanja po poškodbi negotov naslednji vpoklic v reprezentanco, ki bo odigrala tekmo z Alžirijo?
Selektorjev klic je verjetno odvisen tudi od tega, ali bom začel igrati za prvo ekipo PSV-ja. Mislim, da v klubu ne bodo imeli nobenih pripomb, če bom odšel na zbor.

Če se morda za tekmo z Alžirijo kaj zalomi, pa je verjetno velika želja oditi na junijsko gostovanje v Južno Ameriko in zaigrati proti Argentini?
Čakata nas dve lepi tekmi in vsak nogometaš si želi nastopiti proti takšnima velesilama.

Kdo bo zamenjal dres z Messijem?
Hahaha … Tega pa ne vem …

No, šalo na stran … Kakšno je sicer življenje tu v Eindhovnu? Ali ljudje na ulicah prepoznajo nogometaše?
Seveda, ampak niso vsiljivi, tako da s tem nimamo nikakršnih težav. Lahko rečem, da živimo mirno družinsko življenje: trening, tekma in nato domov.

Kakšne navijače ima PSV? Znajo potrpeti, ko klubu ne gre dobro? Imate tudi kaj huliganov?
Vsak klub ima tudi nekaj huliganov med svojimi navijači. Ampak naši so vseeno zelo potrpežljivi, še posebej v letošnji sezoni, ko nam ne gre najbolje.

Pa se velikokrat odpravite ven po nakupih in na izlete?
Po navadi smo en dan v tednu prosti, in takrat gremo do Amsterdama ali pa kam drugam. V preteklosti sem bil večkrat na tekmah prejšnjega kluba Groningena, zdaj ko imam družino, sem ob prostih dnevih več doma. Zaradi odličnih avtocestnih povezav razdalje niso nobena težava, celo do Groningena, ki je najbolj daleč, je samo dobri dve uri vožnje.

Z reprezentanti ste verjetno ves čas v stiku. S kom se največkrat slišite?
Občasno pokličem Reneja Krhina, tudi Dejana Lazareviča in pa seveda Andraža Kirma, ki igra v Groningenu. In pa seveda z Valterjem Birso. Zelo sem vesel zanj, da je prišel v tako velik klub in se tudi že dokazal. Upam, da bo nadaljeval v takšnem slogu.

V medijih in na spletnih forumih se je sicer razvila živahna debata o njegovem prestopu.
Moramo se zavedati, da mu je uspel prestop v veliki Milan, in Slovenci mu lahko samo čestitamo ob tem dosežku. Malce smešno je, če mu tega kdo ne privošči, saj to zveni bolj kot ljubosumje kot pa kaj drugega. Zelo sem vesel zanj.

Kako dolgo še v PSV–ju, oziroma ali je morda spet aktualen kakšen prestop? Pred časom so vas povezovali z Napolijem.
O tem vem toliko, kot sem prebral v medijih. Tudi obremenjevati se ne želim s tem, ker sem se osredotočil zgolj na rehabilitacijo. S PSV-jem me veže še dveletna pogodba.

Pa še en pogled malce dlje v prihodnost, ko bo šla kariera proti koncu. Katera nogometna vloga bi vam bila najbolj pisana na kožo: trener, menedžer, klubski funkcionar …?
Zaenkrat še ne razmišljam tako daleč, to pride na vrsto čez nekaj let. Trenutno sem samo nogometaš. Stoodstotno.

.