Mijatović je prvi mandat nastopil 15. decembra 2016, ko je nasledil Aleksandra Čeferina. Takrat je imel protikandidata v Matjažu Nemcu. Mijatović je pred štirimi leti prejel 23 glasov od 30.

"Počutje je takšno kot pred volitvami. Glede na to, da ni bilo drugih kandidatov, je bilo to pričakovano. Z izidom sem zadovoljen. Je pa v Sloveniji veliko ljudi, ki bi lahko bili dobri predsedniki zveze," je po novi izvolitvi dejal Mijatović.

Biti predsednik zveze, ko se nogomet sooča z največjimi izzivi, je čast in odgovornost. "Odločitve za kandidaturo ni lahko sprejeti. Je pa lažje s sodelavci, ki ustvarjajo podporno okolje. Vsem bi se zahvalil za podporo v prejšnjih štirih letih. Naredili smo veliko dobrega, ampak danes se raje osredotočimo na prihodnost, ki je nepredvidljiva in negotova. Glavna naloga bo upravičiti zaupanje in izpolniti obljube, ki smo jih dali nogometu," je ob nagovoru skupščini povedal stari in novi predsednik.

Velika želja je preboj na veliko tekmovanje
V Mijatovićevem mandatu uvrstitve na veliko tekmovanje še ni. "Dejstvo je, da si vsi želimo, da bi se kakovost slovenskega nogometa in tudi rezultati dvigali. Pred nami so nove kvalifikacije za evropsko in svetovno prvenstvo, želeli bi si biti na vsaj ne enem izmed teh," je dejal Mijatović.

"Obenem iščemo tudi sponzorja prve lige za naslednja štiri leta in odziv je dober, kar kaže, da je slovenska liga zanimiva. Veliko je tega, kar se da izboljšati, tudi oglaševalsko in marketinško dvigniti raven zanimanja, ko se bodo gledalci vrnili na stadione. Tu je tudi še ženski nogomet, pa infrastruktura, vključevanje mladih v klube, da bo tudi reprezentanca imela kaj od tega, in drugo."

Kakšna bo usoda selektorja Glihe?
Pred vrati je tudi EP do 21 let, ki ga bosta prihodnje leto gostili Slovenija in Madžarska. V mladi slovenski vrsti so v zadnjem času napetosti med selektorjem Primožem Gliho in igralci, ki naj ne bi več želeli igrati pod njegovim vodstvom.

"V vsaki skupnosti prihaja do konfliktov. Reprezentanti so se uprli, moja naloga in naloga zveze je bila, da ugotovimo, za kaj je šlo. V kratkem pa se bomo odločili tudi o tem. Zveza pa se ne odloča na podlagi medijskih pritiskov ali zapisov," je dejal Mijatović in poudaril, da selektorja lahko razreši izvršni odbor na predlog predsednika.

Podpredsedniki bodo Glažar, Mravljak, Kacijan in Germič
Danes so volili tudi štiri podpredsednike, glasovalo je 29 delegatov, ki so prav toliko glasov dali Stanku Glažarju, Gvidu Mravljaku in Danilu Kacijanu, 22 pa Dejanu Germiču. Prvič je bila med kandidati tudi ženska, Tamara Šnofl je dobila pet glasov.

"Na NZS dajemo veliko možnosti tudi ženskam. Tamara Šnofl je kampanjo začela pozno, je pa bila to osvežitev in se je zelo dobro odrezala. Ženske v nogometu so vedno dobrodošle, želimo si jih še več," je še povedal Mijatović.

Čeferin: NZS dela zelo dobro in je pri Uefi zelo spoštovana
Skupščino je spremljal tudi Čeferin. "NZS dela zelo dobro in je pri Uefi zelo spoštovana. Zelo pomembno je, da je zveza, iz katere je predsednik Uefe, uspešna, transparentna. Vse to NZS je. Tako kot ona meni nudi podporo tudi jaz njej. Si pa želim, da bi se čim prej vrnili gledalci na stadione, da bi se videvali osebno in da bi nehali komunicirati prek novih tehnologij. Meni so bolj všeč stare," je v uvodu skupščine dejal Čeferin.

Za zdaj pa pri tem ostajajo moderne zaradi novega koronavirusa. "Živimo v nepredvidljivih časih. Želimo si igrati nogomet, a ne za vsako ceno. Vse bo odvisno od epidemiološke slike in ukrepov države, prisluhnili bomo tudi klubom. Za zdaj vsaj prva liga teče normalno, ampak vsak dan lahko pride do spremembe, kot lahko vidite," je še povedal Mjatović.

Mijatović prejel široko podporo
56-letni Mijatović se je rodil v Rađićih v Bosni in Hercegovini, otroštvo pa preživel v Kneževem v okolici Banjaluke. V Sloveniji je služil vojaški rok. Zelo mu je bilo všeč in v osemdesetih letih je tudi ostal.

Bil je amaterski nogometaš. Igral je za Slovana, Ilirijo, Litijo in Svobodo, osem let pa je igral po nižjih ligah v Avstriji. Po končani igralski karieri je postal sodnik. Sodil je na približno 50 tekmah prve slovenske lige, nato pa je bil nadzornik sojenja, član sodniške komisije pri NZS-ju in tudi delegat na mednarodnih tekmah pod okriljem Uefe.

Predsednik NZS-ja je postal sredi decembra 2016. Že od leta 2006 je bil podpredsednik, pomembno vlogo je imel pri vseh treh predhodnikih, Rudiju Zavrlu, Ivanu Simiču in Aleksandru Čeferinu.

Mijatović je za novi mandat prejel široko podporo članic NZS-ja, za novo štiriletno obdobje so ga predlagali MNZ Celje, MNZ Lendava, MNZ Ljubljana, MNZ Maribor, MNZ Murska Sobota, MNZ Ptuj in Zveza nogometnih sodnikov Slovenije.