Filippo Inzaghi - komar, ki se ga ne moreš znebiti. Foto: EPA
Filippo Inzaghi - komar, ki se ga ne moreš znebiti. Foto: EPA

Fantje, vzemite si junija prosto. Če zmagamo, vas vse odpeljem za en teden v Agadir.

Filippo Inzaghi
Z dvema goloma nesporni junak letošnjega finala Lige prvakov. Foto: EPA

Tudi če bi moral na klop, to ne bi bil problem, v tej ekipi se vedno počutim pomembnega.

Pippo je fenomen. Spominja me na Paola Rossija. Vedno teče proti žogi in upa, da bo obrambni igralec naredil napako.

Filippo Inzaghi in Gianluigi Buffon
Filippo Inzaghi in Gianluigi Buffon po lanskem zmagoslavju na svetovnem prvenstvu. Foto: EPA
Filippo Inzaghi
Strupena devetica: Ko se zdi, da je Inzaghi povsem odrezan od igre, kar na lepem piči kot kobra. Foto: Reuters
Pippo Inzaghi, Paolo Maldini in Clerence Seedorf
Milan je predvsem po zaslugi Super Pippa sedmič postal evropski prvak. Foto: Reuters
Filippo Inzaghi
Filippo Inzaghi in Christian Vieri
Najboljša prijatelja sta se sprla zaradi - ženske. Foto: EPA
Nogometaši Milana
Dres Milana nosi od leta 2001 in pravi, da bo pri rosso-nerih ostal do konca kariere. Foto: EPA
Sofia Bruscoli
Sofia Bruscoli, dekle, ki je omrežilo Inzaghija. Z Zofko naj bi julija lani nameraval na Karibe, a ni bilo časa! Foto: EPA

8. septembra 1994 je v Novi Gorici v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo gostovala mlada italijanska reprezentanca. Slovenski upi na čelu z Aleksandrom Knavsom in Erminom Šiljakom so bili na prvi kvalifikacijski tekmi v zgodovini samostojne Slovenije po zadetku Amirja Kariča na pragu velike in nenadejane zmage proti aktualnim in tudi poznejšim evropskim prvakom, toda v 89. minuti je udaril rezervist, ki je moral mesto v začetni enajsterici prepustiti Christianu Vieriju in Alessandru Del Pieru - Filippo Inzaghi. In azzurri so se domov vrnili s točko.

Pred 10 leti "capocannoniere" v Serie A
Tedaj še član italijanskega drugoligaša Piacenze je prvič okusil igranje v Serie A v sezoni 1995/96, ko je oblekel dres Parme, a se je kmalu težje poškodoval, zato kot debitant v takrat verjetno najmočnejši ligi na svetu ni mogel pokazati vsega, kar zna. Je pa zato prvič resno opozoril nase že naslednje leto pri Atalanti, bil s 24 zadetki najboljši strelec prvenstva in si prislužil lepo nagrado - prestop v Juventus. Z njim je takoj osvojil "scudetto" in igral v finalu Lige prvakov, vendar je v Amsterdamu stara dama morala priznati premoč Realu.

Tesno povezan z Ancelottijem
V naslednjih letih se tako njegova osebna kot Juventusova statistika ni več tako bleščala, potem ko mu je mesto v prvi postavi prevzel David Trezeguet, pa se je poleti leta 2001 izpod piemontskih Alp preselil v Milano. Že novembra se mu je v prestolnici Lombardije pridružil Carlo Ancelotti, s katerim v Torinu nista osvajala lovorik in začela novo zgodbo - uspešnejšo. Kljub poškodbi kolena je z desetimi zadetki že v prvi sezoni odločilno pripomogel k uvrstitvi "rossonerov" v Ligo prvakov. A o tem malce pozneje.

Dve leti za pozabo
"Pippo je fenomen. Spominja me na Paola Rossija. Vedno teče proti žogi in upa, da bo obrambni igralec naredil napako. Vsakič ko ga vidim, se mi zdi boljši," je pred lanskim svetovnim prvenstvom razmišljal eden največjih nizozemskih nogometašev vseh časov Gullit in zadel žebljico na glavico. Toda samo leto dni prej je le malokdo verjel, da bo Inzaghija videl med 23 izbranci Marcella Lippija za pot v Nemčijo. Praktično samo največji in nepoboljšljivi optimisti. V sezonah 2003/04 in 2004/05 je namreč Pippo zaradi številnih poškodb skupaj zaigral le na 25 tekmah Serie A in dosegel samo tri zadetke. Finale Lige prvakov v Carigradu je spremljal s tribune. Najbolj mu jo je zagodla poškodba gležnja, ki so mu ga leta 2004 dvakrat operirali in zaradi česar je izpustil evropsko prvenstvo na Portugalskem.

Iz belgijske klinike v berlinski finale
A med okrevanjem v Antwerpnu v Belgiji in na plažah Severnega morja ni nihče pomislil, da bi Inzaghi lahko končal svojo kariero. Vsi so ga čakali. In dočakali. 12 zadetkov v lanskem italijanskem prvenstvu ter odločilni goli proti Bayernu in Lyonu za uvrstitev v polfinale Lige prvakov so prepričali tudi Lippija in Pippo se je 9. julija v Berlinu veselil naslova svetovnega prvaka. Igral je sicer le na tekmi proti Češki, vendar ni pozabil pustiti svojega pečata. Tik pred koncem je v svojem slogu skoraj na sredini igrišča izigral "ofsajd" zanko (Alex Ferguson je nekoč dejal, da je rojen v "ofsajdu"), stekel proti vratom, preigral Petra Čecha in zadel za končnih 2:0, ki so Italijo popeljali v osmino finala. "Velociraptor", kot ga je po hitri in inteligentni vrsti dinozavra poimenoval znani televizijski komentator Carlo Pellegatti, je še enkrat več upravičil svoj vzdevek.

Crvena zvezda = Slovan Liberec
Poletne počitnice so bile kratke. Šest dni, nato pa začetek priprav z Milanom na kvalifikacije za novo Ligo prvakov. 9. avgusta si je Inzaghi na San Siru za svoj 33. rojstni dan najlepše darilo podaril kar sam. Zadetek proti Crveni zvezdi in zmago z 1:0. Čez 14 dni je zatresel mrežo tudi v Beogradu in ljubitelji statistike so z nasmeškom na ustih že pogledovali v sezono 2002/03, ko je z goloma doma in v gosteh v kvalifikacijah izločil Slovan iz Libereca, rdeče-črni pa so se nato maja predvsem po njegovi zaslugi (skupaj 12 zadetkov) veselili šeste evropske krone.

Buffon preprečil Pippu pot med legende
Da priljubljeni rek "zgodovina se ponavlja" ni tako iz trte izvit, so milanski kibici spoznali v sredo, ko je Pippo postavil piko na i sijajni karieri z dvema zadetkoma v finalu proti Liverpoolu in se trajno zapisal v zgodovino. Kljub izjemni Inzaghijevi sezoni 2002/03 so v zavesti ljudi ob takratnem slavju Milana ostale predvsem oči Andreja Ševčenka ter njegovo spogledovanje z vratarjem Juventusa Gianluigijem Buffonom in sodnikom ob odločilnem strelu z enajstmetrovke, medtem ko je večina veličastno statistiko Pippa in njegov najbolj pomemben zadetek na povratni četrtfinalni tekmi proti Ajaxu v sodnikovem podaljšku (3:2) hitro pozabila. Kako drugače bi bilo, če mu ne bi v finalu v Manchestru z izjemno parado v prvem polčasu veselje preprečil isti Buffon.

Dva zadetka, ki sta povsem zasenčila prejšnjih 40
Tudi letošnjih izvrstnih predstav Kakaja se bodo čez nekaj let spominjali le najbolj vestni kronisti, glavni junak bo kajpak Inzaghi. Pippu zato ni bilo dovolj 42 zadetkov v Ligi prvakov in ne 58 v evropskih pokalih, s čimer je najuspešnejši italijanski strelec. Navidez šibek in neokreten nogometaš, ki so ga zaradi slabega "driblinga" in strela od daleč nemalokrat zasmehovali, pridevnika sijajen in veličasten pa so ob njegovem priimku večkrat zamenjale oznake razdražljiv, nestabilen, zvit in premeten (Johan Cruyff je celo izjavil, da v bistvu sploh ne zna igrati nogometa in da je le vedno na pravem mestu), je hotel nekaj več. Čakal je večer, da bi lahko sam vzel pokal v roke in z njim odtekel častni krog po zelenici. In dobil priložnost v Atenah. Še več, "pokal z velikimi ušesi" je v noči na soboto preždel kar pri njemu doma.

Na počitnice s prijatelji
"Usoda mi mora povrniti tisto, kar mi je vzela na Old Traffordu," je na uho prišepnil prijateljem, preden se je vkrcal na letalo za grško prestolnico in dodal: "Fantje, vzemite si junija prosto. Če zmagamo, vas vse odpeljem za en teden v Agadir (Maroko, op. a.)." Nekatere pozna že 20 let. Skupaj so kot mladeniči delili strast do žoge, ljubezen do diskotek in po cele popoldneve kartali. "Napet je, toda to je njegova prednost, saj zna to živčnost preusmeriti v eksplozivnost. Česa takšnega ni sposoben nihče drug," so pred finalom ugotavljali Inzaghijevi kolegi. In imeli so še kako prav.

Pepe spravljal v obup Pepeja
V njegove izkušnje, še posebej pa v to, da je sposoben pripraviti nekaj magičnega, je verjel tudi Ancelotti, zato se je po torkovem večernem treningu odločil, da ga pošlje v ogenj od začetka. Pred poletom v Atene je Pippa poklical tudi Silvio Berlusconi - tako kot pred povratno četrtfinalno tekmo proti Bayernu, ko je z drugim zadetkom razblinil še zadnje upe Bavarcev. Usodo Milana je predal v njegove roke in mu "zabičal", da mora zabiti odločilni gol. Po velikem zmagoslavju je "Il Cavaliere" ponosno izdal, da mu je Inzaghi obljubil "doppietto". Super Pippo, ki je italijansko ime za Disneyjevega junaka Super Goofa (po naše Pepe) je obljubo držal in za hrbet Pepeja Reine (kako zanimiva igra imen!) spravil dve žogi …

Počastil umrlega novinarja
"Bil sem prepričan, da me bo trener izbral, če na treningu pokažem, da sem v dobri formi. Toda tudi če bi moral na klop, to ne bi bil problem, v tej ekipi se vedno počutim pomembnega. Zagotovo bo to zadnji dres, ki ga bom nosil, saj se dveh zmag v Ligi prvakov in enega "scudetta" ne pozabi. Ostanejo za vedno," je po sredini tekmi povedal Inzaghi. Zmago je posvetil decembra umrlemu novinarju Mediaseta Albertu D'Aguannu in ni pozabil dodati, da z reprezentančnimi kolegi v rdeče-črnem dresu poleti ni imel dopusta: "Pokazali smo, da smo pravi moški."

Dekletom manj zvest kot klubu
Kot pravi moški pa je Pippo ta hip gotovo tudi najbolj zaželen italijanski nogometaš pri predstavnicah ženskega spola. S svojimi afericami vztrajno zaseda prostor ne samo rumenih medijev. Vrsta lepih in slavnih deklet, s katerimi so ga povezovali, nedvomno priča, da Inzaghi obvlada "pressing" tudi, ko se gre tipičnega italijanskega "casanovo". Jeseni je v intervjuju za La Gazzetto dello Sport povedal, da je bila njegova štirimesečna zveza s televizijsko zvezdnico Samantho De Grenet ena daljših, da so vse druge izmišljotine in da mu lepota ne pomeni veliko, temveč želi le dobro mamo in ženo.

Največja prijatelja lahko spre le ženska
Pred štirimi leti se je s preveč prijateljskim srečanjem s še eno znanko s televizijskih zaslonov Elisabetto Canalis zameril celo največjemu prijatelju Vieriju. Čeprav Canalisova ni več hodila z napadalcem Interja, je flirtanje Pippa z njo Vierija zelo razburilo. Padlo je nekaj težkih besed, Inzaghi pa se nekaj dni pozneje ni udeležil zabave ob Vierijevem 30. rojstnem dnevu. Med svetovnim prvenstvom so novinarji izvohali, da se je spogledoval s četrtouvrščeno na mis sveta 2005 Sofio Bruscoli, s katero naj imel julija v načrtu romantične počitnice na Karibih. Je Pippo naposled spet ostal sam ravno zato, ker si ni mogel privoščiti daljšega dopusta? Le kdo bi vedel, a najbrž si bo letos le lahko vzel nekaj več časa za oddih. Zasluženo.

Matej Rijavec

Fantje, vzemite si junija prosto. Če zmagamo, vas vse odpeljem za en teden v Agadir.

Tudi če bi moral na klop, to ne bi bil problem, v tej ekipi se vedno počutim pomembnega.

Pippo je fenomen. Spominja me na Paola Rossija. Vedno teče proti žogi in upa, da bo obrambni igralec naredil napako.