Najprej poglejmo primer z vidika mladih nogometašev. Eden izmed njih je začetek jeseni nehal trenirati pri Svobodi na Viču. Njegovi starši so novembra klubu sporočili, da se želi izpisati, decembra pa zahtevali, naj ne pošiljajo več računov za vadnino, saj tam ni več treniral. Na ta sporočila niso dobili odgovorov.

Januarja, ko se tudi za amaterske igralce začne prestopni rok, prosijo za izpisnico. Sredi meseca dobijo odgovor. Za izpisnico morajo plačati 2.500 evrov. Klubu sporočijo, da se z izdanim računom ne strinjajo. Ker se spor ne reši, igralec ne more prestopiti v nov klub in uradno ostaja član Svobode.

Svoboda je določila, da mora vsak igralec za izpisnico plačati 2.500 evrov, z DDV-jem več kot 3.000 evrov. Od kod ta znesek?

A ta pravila veljajo le v poletnem prestopnem roku, in sicer le v prvih dveh tednih julija, ko lahko igralci brez izpisnice, ob plačilu nadomestila zamenjajo svoj klub. Toda to pozimi ne velja. Klubi lahko takrat dejansko sami postavijo višino nadomestila in Svoboda je na vse igralce, oditi so želeli tudi drugi, ne le omenjena trojica, nalepila etiketo 2.500 evrov.

Ta znesek so zahtevali od igralcev samih, ne od njihovih novih klubov, kar pa ni v skladu s pravili nogometne zveze.

Tudi če Svoboda račun naslovi na pravega naslovnika, pa to dejansko ne bo rešilo problema. V praksi starši pogosto prek kluba plačujejo nadomestila. To bi se zgodilo tudi v tem primeru, če bi Svoboda postavila sprejemljivo ceno nadomestila. Pri nogometnem klubu Dob, kamor želi trojica iz Svobode prestopiti, pravijo, da bi znesek plačali starši, ne pa klub, ki kot večina slovenskih klubov, ne terja, a zato tudi ne plačuje nadomestil pri prestopih amaterskih igralcev.

Zakaj mora klub za amaterja, ki odide iz enega športnega društva v drugo, plačati nadomestilo?
Nadomestila prinašajo ravnotežje. Klubi, ki dobro delajo z mladimi, so za to nagrajeni. Hkrati pa prinašajo stabilnost. Omejujejo velike, ki ne morejo brez ovir malim klubom sredi sezone vzeti najboljših igralcev.

Nadomestila mnogim slovenskim klubom prinašajo prednosti in niso zgolj slaba. A na tem igralnem polju, kjer imajo vsi svoje interese, zveza, klubi in sindikat, so tudi tokrat nasrkali najmanj vplivni, igralci, ki kot kmetje na šahovnici, ne morejo ne levo ne desno, le čakajo, da jim bo nekdo dovolil oditi naprej. Njihov primer se mora pravno še rešiti, vsaj v praksi pa niso popolnoma ostali brez nogometa. Dob jih je sprejel medse, uradno še niso registrirani v svojem novem klubu, a tam že trenirajo.