Olimpija je točno na polovici prvenstva pri 39 točkah. Ljubljanski klub v letošnji sezoni točke osvaja v tempu, ki bi bil ob koncu sezone dovolj za naslov prvaka v štirih od zadnjih petih let. Zeleno-beli ob tem odlično igrajo tudi v konferenčni ligi, zato se je nogometno omizje podkasta Žoga je okrogla ob koncu jesenskega dela prvenstva razumljivo najprej posvetilo njim. Gost tokratne epizode Sanel Konjević največ zaslug pričakovano pripisuje trenerju Victorju Sanchezu.

"Olimpija je imelo zelo dobro, zelo uspešno poletje, kjer je bila všečna in zmagovala na tekmah, ki so nekaj pomenile v Evropi. Potem pa je pokazala raznovrstnost, prilagodljivost, trenutno igra na rezultat in če se postaviš v kožo tujega trenerja, ki je prišel svojo kariero v Slovenijo malce reševat, je to edina pot do uspeha. Bil si uspešen, prikupil si se občinstvu, zdaj pa si pameten in zmaguješ."

Olimpija je pot do uspešne jeseni tlakovala poleti, ko je doživela manj kadrovskih pretresov kot v prejšnjih sezonah, hkrati pa sijajno oddelala štiri kvalifikacijske kroge konferenčne lige.

"Ta Olimpija za razliko od prejšnjih sezon poleti ni bila avtobusna postaja v smislu kadrovanja. Zadržala je, z izjemo kapetana Elšnika, ogrodje ekipe, dodala enega, dva iz mladinske šole, tudi prišleki pa so prinesli to, kar so od njih pričakovali," o Olimpiji pravi Jože Pepevnik in dodaja: "Zmes dobrega kadrovanja in tega, da so dobili trenerja, kakršnega si je športni direktor zamislil, je dobro izpadla. Kot nas uči, je za uspehe slovenskih klubov pomemben pogled v isto smer, ko govorimo o športnih direktorjih in trenerjih."

"Verjetno gre velik delež zaslug za uspehe Olimpije Goranu Boromisi," športnega direktorja Olimpije omenja Boštjan Janežič. "Nenehno ponavlja, da je premalo sredstev za športni del moštva, za zimski prestopni rok. Direktor Igor Barišić je v tem pogledu trd, Boromisa mora delovati tudi v skladu z željami lastnikov, ki bi radi zadržali nekaj denarja. Že nekaj trenerjev je Boromisa menjal, najmanj je bil takrat dorasel Olimpiji Zoran Zeljković, Henriques preveč umirjen, s Sanchezom pa so bili dolgo na pogovorih. Tako so se na koncu s Špančevim prihodom strinjali vsi deležniki v klubu."

Celjska težava je obramba

Mnogi so kot prvega konkurenta Olimpije v tej fazi sezone pričakovali Celje, a so aktualni prvaki bili preveč luknjasti v obrambi, v zadnjih dveh krogih pa proti kluboma z dna lestvice zbrali le po točko. Marko Cirman od blizu spremlja dogajanje v celjskem klubu, ki to sezono prvič v zgodovini igra evropsko jesen.

"Celje igra verjetno najbolj zanimiv nogomet za nevtralce. Toliko napak v obrambi, kot je bilo v tej jeseni, pa je enostavno preveč, da bi imelo manjši zaostanek za Olimpijo. Težava Celja je, da nima prave številke 1, prvega vratarja. Vem, da pogledujejo proti drugi španski ligi oz. vratarju, ki ima izkušnje iz španskega nogometa. Celjski jesenski del je bil sicer izjemno turbulenten, najbolj v klubski zgodovini. A to je posledica tega, da postaneš prvak, igraš tako dolgo v Evropi, da se poslovi trener brez izgubljene tekme, da pride nazaj stari trener in v mourinhovskem slogu ščiti slačilnico, se skrega s kakšnim igralcem in tako naprej. Bodo pa imeli Celjani zdaj v mislih ti dve tekmi v Konferenčni ligi, ki lahko prineseta ogromno. Spomladi pa bodo v prvenstvu morali na glavo, ni druge."

Albert Riera in Victor Sanchez, ki vodita oba slovenska kluba v Konferenčni ligi, sta sicer precej drugačna trenerja. Njuno vodenje obeh klubov je v slovenski prostor prineslo svež veter, Sanel Konjević pa verjame, da sta Španca slovenski stroki postavila nov, visok izziv.

"Riera je sodoben trener, ki si upa več, kot si Slovenci upajo oz. upamo. Je zelo dober retorik, zadeve obrača sebi v prid, tako da se nihče ne ukvarja z njegovo ekipo. Mogoče je v primerjavi s prvim obdobjem bolj prijazen do kolegov, takrat se je z njimi serijsko kregal, zdaj svoje poglede verbalno podaja malce drugače. Oba sta dosegla tisto, za kar sta bila pripeljana. Celje igra moderen in lep nogomet, Olimpija ga je igrala oz. ga še zmeraj igra, oba kluba sta uspešna v Evropi in kdorkoli ju bo zamenjal, bo stopil v zelo velike čevlje."

Maribor rešuje posamična kakovost, Koper je presenečenje

Šest točk za Olimpijo sta Maribor in Koper. Vijoličaste je enajst krogov vodil Ante Šimundža, sedem pa Boštjan Cesar. Slednji ima zaenkrat ligaški izkupiček treh zmag, treh remijev in poraza. Jože Pepevnik trdi, da se klub z Mladinske trenutno zanaša na posamično kakovost napadalnega dela ekipe.

"Z izjemo zmage proti Nafti, ki je bila visoka in po igri z igralcem več od 20. minute tudi pričakovana, je vse ostale točke oz. veliko večino ostalih točk pod Boštjanom Cesarjem Maribor osvojil na trenutkih individualnega navdiha. V Šiški je Soudani zadel za zmago proti Bravu, v Murski Soboti je za remi zadel Tetteh z izjemnim golom, v Kopru je Tetteh dosegel škarjice. Maribor se zdaj zanaša, da se bo enkrat ali dvakrat na tekmo zgodilo nekaj, česar nasprotnik ne bo mogel ubraniti. Tako ne bo šlo celo pomlad, Maribor bo moral pokazati več napadalnih avtomatizmov."

Na visokem tretjem mestu se je med trojico favoritov vrinil Koper. Klub z Bonifike ima znova obilo novincev, ki pa jih je Oliver Bogatinov uspel sestaviti v moštvo, ki točke osvaja bolje od pričakovanj. Boštjan Janežič hvali predvsem Bogatinova: "Koprčani imajo precej miru v hiši. Predsednik Ante Guberac se vseskozi poslavlja, a kluba ne bi prepustil prvim investitorjem, ki bi prišli naproti. Trener Oliver Bogatinov je v Kopru kot riba v vodi, dobro selekcionira, dobro gradi. Nekaj je bilo tudi sreče z avstralskima Hrvatoma, bratoma Jurić. Svetovalec je Safet Hadžić, tako da so stvari kar dobro postavljene na igrišču. Moštvo se pa verjetno za kakšne resne uspehe preveč menjuje v vsakem prestopnem roku."

Omizje podkasta, ki ga je tokrat kot voditelj povezoval Aljaž Golčer, je govorilo tudi o ostalih klubih slovenskega prvenstva, razvoju slovenske trenerske stroke in pristopu trenerjev v domači ligi ter možnostih Celja in Olimpije v zadnjih dveh krogih jesenskega dela Konferenčne lige.