Nekdanji italijanski reprezentant, med letoma 1985 in 1992 je na 59 tekmah dosegel 16 golov, je v zadnjem obdobju zelo priljubljen televizijski nogometni komentator. Vialli se je za to, da javno oznani boj z zahrbtno boleznijo, odločil, "ker želi biti navdih ljudem, ki se znajdejo v podobnem položaju", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Zdaj sem zelo dobro, pravzaprav se počutim odlično. Leto dni boja je za mano, še vedno sicer ne vem, kako se bo ta tekma zame končala. Pod majicami sem nosil pulije, da se ne bi na zunaj videlo, da imam zdravstvene težave. Toda še vedno sem ista oseba, kot ste me poznali do zdaj," je dejal Vialli, ki je pred kratkim izdal svojo drugo knjigo z naslovom Goli, 98 zgodb +1 za soočenje z najtežjimi izzivi.

"Najpomembnejša stvar v življenju ni zmagovati, ampak razmišljati kot zmagovalec. Življenje nam ponudi 10 odstotkov tistega, kar se nam zgodi, preostalo je naš odnos, kako se z vsem skupaj spopademo in kako vse skupaj doživljamo. Tako sem med terapijami prišel do novih spoznanj in na zid sem med drugim obesil naslednji stavek: 'Mi smo produkt naših misli'. Upam, da bo moja zgodba navdihnila ljudi," je še dodal Vialli, ki je bil z reprezentanco bronast na domačem svetovnem prvenstvu leta 1990.

Izjemna kariera pri Sampdorii in Juventusu
Nogometno poklicno pot je začel v Cremoneseju leta 1980, kjer se je zelo izkazal in nato podpisal pogodbo Sampdorio leta 1984 ter nato osvojil italijansko prvenstvo, dva italijanska pokala in Pokal pokalnih zmagovalcev. V finalu Lige prvakov 20. maja 1992 je bila boljša Barcelona z 1:0 po podaljšku na Wembleyju.

Leta 1992 je sledil prestop v Juventus za takrat rekordno vsoto na svetu, za okoli 14 milijonov sedanjih evrov. Do leta 1996, ko je začel igrati za angleški klub Chelsea, je bil znova italijanski državni in pokalni prvak, zmagovalec superpokala, Pokala Uefa in maja 1996 tudi Ligo prvakov. Stara dama je premagala Ajax po streljanju enajstmetrovk na rimskem Olimpicu.

Trenersko kariero končal pred 16 leti
Že v prvi sezoni za ekipo Chelsea je osvojil angleški pokal FA, leta 1998 pa je s 33 leti postal igralec in trener tega kluba, ki je tedaj odpustil nizozemskega trenerja Ruuda Gullita.

V sezoni 1997/98 je klub potem osvojil Pokal pokalnih zmagovalcev in angleški ligaški pokal ter na koncu še evropski superpokal. Igralsko kariero je končal po sezoni 1998/99 in se posvetil le trenerski vlogi v klubu ter osvojil nekaj angleških lovorik. Septembra 2000 je zapustil trenersko klop Chelseaja in eno sezono vodil Watford, kjer pa so ga odpustili leta 2002, ko je tudi sklenil trenersko kariero.