Ob neučakanih nogometaših imajo te dni ogromno dela predvsem člani strokovnega vodstva. Skorajda ključno vlogo bodo po vrnitvi na zelenice imeli fizioterapevti in kondicijski trenerji.

Mineva 66. dan od zadnje domače prvoligaške tekme. Za nogometaši je zahtevno obdobje. Vadba med štirimi stenami se nikakor ne more primerjati s siceršnjo rutino na zelenici. Od prve polovice marca so imeli zelo pomembno vlogo podporni člani strokovnih vodstev, med njimi še posebej kondicijski trenerji, ki so na daljavo ob pomoči številnih aplikacij skrbeli za vsaj približno ohranjanje telesne pripravljenosti nogometašev. Ti so prejšnji teden vendarle lahko stopili na zelenico in po dolgih dveh mesecih ob strogih preventivnih ukrepih znova trenirali skupaj. Čeprav je v zraku nadaljevanje sezone, pa je to pravzaprav za vse začetek. Vse, kar je bilo storjeno do marca, se je tako rekoč porušilo. O drugačnem, novem pristopu po vrnitvi na zelenice kondicijski trener prvoligaša iz Celja Alen Jankovič:

"Največja uganka je ta, ker ne vemo, kako je z nadaljevanjem prvenstva, zelo težko načrtujemo določene stvari. Zdaj moramo igralce uvesti v trening zares postopno. To pomeni izvajanje poligonov in podajanje na krajših razdaljah. Pomembno je, da je igrišče zalito in mokro, da je trava pokošena, saj ob tem igralci ne porabljajo toliko moči pri udarcih. Ogrevanja so daljša, da se telo pripravi na vso obremenitev, ki čaka igralce. Poleg tega bomo nadaljevali podporni trening, vadbo za preventivo, vadbo za moč, vse to, kar lahko izvajamo zunaj, na igrišču. Vse to se ne sme končati, ampak ob dodajanju drugih vsebin nadaljevati."

Po golu še niso zares udarili
Številni trenerji in drugi člani strokovnih vodstev se zaradi dolgega prisilnega premora najbolj bojijo poškodb svojih varovancev. Ob postopnem zbujanju nogometnih gibov bodo nekatere prvine, kot so streli na gol, svoj prostor v trenažnem procesu po besedah Alena Jankoviča dobile nekoliko pozneje:

"Pravzaprav še nismo zares, kot rečemo temu v nogometnem žargonu, udarili po golu. Izvajamo podaje, ki se razlikujejo po dolžini, za zdaj še težimo k podajam po tleh. Tudi drugi udarci bodo še prišli na vrsto. Mišice imajo svoj spomin in nogometaši tehnike niso pozabili. Na travi so kot ribe v vodi in ta občutek se bo kmalu vrnil."

Za zdaj je v Sloveniji osrednja tema pogovorov samo nadaljevanje prvenstva. Ko bo določen natančen datum prvih tekem, bodo v ospredje stopili tudi rezultati. Klubi bodo morali znova stopnjevati pripravljenost svojih nogometašev. Vsak se bo tega lotil na svoj način. V Celju, kjer nad telesno pripravo igralcev bedi Alen Jankovič, se bodo oprli na izkušnje z zelo uspešnih letošnjih zimskih priprav:

"Moje mišljenje je, da se vračamo počasi. Ciklizacije v tem primeru ne bomo mogli uporabljati. Če bi jo izvedli, bi zgrešili. Med zimskimi pripravami v Turčiji smo ubrali drugačen način dela kot po navadi. Opravili smo manjšo količino treningov, čeprav treningi niso bili kratki, a količina ni bila takšna kot v preteklosti. Tudi to nam je omogočilo, da smo ujeli formo na začetku spomladanskega dela sezone, in mislim, da je pot, ki jo bomo morali zdaj prehoditi, zelo podobna."

Vsak trening, vsaka tekma je v sodobnem nogometu nadaljevanje že narejenega dela oziroma vloženega napora. Kondicijski trener pri ta hip drugouvrščeni zasedbi najmočnejšega državnega prvenstva razmišlja, da nekoč že zbrani podatki o opravljenem delu po tako dolgem premoru ne bodo več koristni:

"Sistem, ki smo ga imeli pred tem, je bil precej izpopolnjen. Nogometaše smo natančno spremljali, po vsakem treningu so nam sporočili svoj subjektivni napor, nato smo s sledilnimi napravami GPS zapisovali, koliko kilometrov so pretekli. Te podatke smo vedno primerjali s podatki izpred dveh, treh tednov. Zdaj je ta zadeva padla v vodo. V teh dveh mesecih, ko smo bili prosti, ti podatki niso več relevantni. Ko smo staknili glave, smo se odločili za zelo previden pristop z manjšo količino teka in kratkimi podajami."

Približno 14 dni pred slovenskimi nogometaši so se v trenažni proces na zelenice vrnili Avstrijci. Prve tekme v njihovi Bundesligi naj bi bile tako kot na Hrvaškem odigrane 30. maja. Že nekaj časa so torej na delu tudi v Volšperku pri tamkajšnjem prvoligašu Wolfsbergerju. Kot razlaga fizioterapevt moštva Saša Rodič, treningi potekajo zelo prilagojeno, enako tudi druge postranske zadeve, ki so nujne za izpeljavo posameznega treninga:

"V Avstriji smo treninge začeli 20. aprila. Treniramo na dveh igriščih, v štirih skupinah. Vsaka skupina trenira na svoji polovici. Vsako igrišče je na sredini zagrajeno, da razdeli posamezni skupini. V vmesnih conah med igrišči je lahko le medicinsko osebje. Vsak nogometaš se na trening pripelje s svojim avtomobilom. Parkirišče je prav tako razdeljeno po skupinah, dve skupini igralcev parkirata na severni, dve pa na južni strani centra za trening."

Avstrijski model vračanja v ustaljene tirnice je tudi v športu zelo dosleden. Pri ta hip četrtouvrščenem Wolfsbergerju so se, kot pripoveduje Saša Rodič, pred začetkom treningov natančno prepričali o zdravstvenem stanju vsakega zaposlenega v klubu:

"V klubu nihče ni bil okužen. Pred vrnitvijo na trening so nam iz kluba po elektronski pošti sporočili, da moramo priti posamezno na odvzem brisa iz nosu in grla. Naslednji dan je sledil še odvzem krvi za ugotavljanje protiteles, saj so se želeli prepričati, ali je kdo okužbo že prebolel. Ni bilo težav, tudi pri tem ni bil nihče pozitiven, za zdaj vse poteka v najlepšem redu."

Tudi delo fizioterapevta v teh izrednih razmerah ni preprosto. Vsako podcenjevanje ukrepov ali malomarnost lahko privede do hujših zapletov, zaradi katerih bi bilo lahko ogroženo nadaljevanje prvenstva.

Saša Rodič: "Igralci lahko na masaže oziroma terapije hodijo le posamezno. V prostoru, v katerem se izvaja fizioterapija, sta lahko hkrati navzoča le igralec in maser. Pred tem je obvezno razkuževanje tako ljudi kot prostora. Igralce masiramo v rokavicah, po masaži pa je treba mizo znova razkužiti. Prav tako je obvezno prezračevanje prostora, do 20 minut. Na ta način vse poteka, kot mora."

Kljub postopnosti pri dodeljevanju nalog nogometašem pa se zaradi nepričakovanega in dolgega premora že dogajajo primeri, ko na fizioterapevtsko mizo ležejo nogometaši z zakisanimi oziroma zakrčenimi mišicami. V Avstriji so namreč treningom že dodali tudi strele proti golu, fizioterapevtskega dela je zato več, kot bi ga bilo sicer običajno v tem času:

"Dela je veliko. Vnemajo se aduktorji, kvadricepsi … Lahko se zgodi, da na treningu, kjer pozornost posvečamo streljanju proti golu, igralec v približno eni uri izvede do 200 udarcev. Dela je veliko, saj so noge igralcev po tako dolgem premoru še zakrčene."

Tako Saša Rodič kot Alen Jankovič morata še posebej v tem obdobju postopnega vračanja zelo složno sodelovati s trenerjema obeh moštev. Beseda kondicijskega trenerja ali opazka fizioterapevta je lahko v tem delu trenažnega procesa ključna. Jankovič se zaveda odgovornosti, a dodaja, da se je tokrat še bolj pokazala harmonija, ki vlada v strokovnem vodstvu kluba iz knežjega mesta:

"Težko rečem, da je moja beseda glavna. Je pomembna, ampak vse dileme, ki jih imamo, damo na mizo. O vsaki stvari se res pogovorimo, da se odločimo za pravilno odločitev na podlagi občutkov, izkušenj in na podlagi vseh podatkov, ki jih imamo v merilcih, ki so v športu danes zelo pomembni. Vse naše vloge so enakomerno razporejene, je pa res, da ima zadnjo besedo trener Dušan Kosič, ki na koncu sprejme odločitev, mi pa smo mu s svojimi idejami v pomoč."

Nemci bodo v soboto pokazali preostali Evropi pot, na katero bodo torej kmalu zakorakali Avstrijci in Hrvati, za njimi pa tudi, z željo po čim uspešnejši izvedbi, slovenski prvoligaši.