Prekmurec je imel na tribuni prav posebno podporo, prvič ga je na reprezentančni tekmi v živo spremljala mama. "Sobota je bila, prost dan, službe ni. Vzela si je čas in z drugimi člani družine oziroma mojo skupino navijačev prišla na tekmo iz Murske Sobote. In jaz sem dosegel zadetek. Noro, fantastična zgodba, verjamem, da so vsi ponosni name. Polne tribune so vsem dale pozitivno energijo, da smo bili še bolj 'napaljeni'," je pripovedoval Janža.

Nekdanji član Mure, Domžal in Maribora je mrežo zatresel v 92. minuti po podaji iz kota in odbiti žogi. "Moj zadetek je bil nepričakovan, saj nisem bil določen, da bom na tistem položaju, kjer sem stal. Toda s Stojanovićem sva se zamenjala in rekel mi je, naj ostanem tam. Žoga se je odbila k meni in na srečo končala v mreži. Preplavila so me čustva, saj nisem imel lahkega začetka sezone. Moral sem na operacijo kolena. To je nagrada za vse težke trenutke pred sezono. Vedno dajem vse od sebe in to me je nagradilo. Uživam v vsakem trenutku, ko sem v reprezentanci. Naj traja."

"Odigrali smo dobro, čvrsto, moško, karakterno"

Slovenija je že po slabe pol ure igre po dveh golih Šeška vodila z 2:0, v nadaljevanju se je prebudila tudi Finska, a se je končalo s še enim zadetkom v mreži Lukaša Hradeckega. To pomeni, da je Kekova zasedba boljša tudi na medsebojnih tekmah, potem ko je bilo junija v Helsinkih 2:0 za severnjake.

"O tem niti nisem razmišljal. Odigrali smo dobro tekmo, čvrsto, moško, karakterno. Prvi polčas je bil zelo dober, nato malce slabši začetek drugega. Do 70. minute so nas Finci malo pritisnili, bilo je tudi 10, 15 težkih minut, a smo zdržali. Jan je imel dve dobri obrambi. To nas je še dodatno dvignilo, zadeli smo še enkrat ter na koncu po zaslugi odločnosti, borbenosti in karakterja prepričljivo in zasluženo zmagali," je povedal Janža.

Počasi korak za korakom

Junija je bil v reprezentanco vpoklican prvič po septembru 2020, do letos pa je imel zgolj en nastop, ko je leta 2014 igral v prvem polčasu na prijateljski tekmi proti Kolumbiji v Stožicah (0:1) pod vodstvom Srečka Katanca.

Matjaž Kek je o njem kot zaostritvi konkurence na položaju levega bočnega branilca, ki lahko igra tudi v napadalnejši vlogi, razmišljal že za marčevski srečanji proti Kazahstanu in San Marinu, a je imel tedaj počeno rebro. Nato se je znašel v začetni enajsterici na tekmi proti Danski.

Po slabši predstavi proti Severni Irski, ko se je šele vračal po poškodbi, v prvem polčasu pa mu je obilo preglavic povzročal Conor McMenamin, se zdaj Janži pozna, da je znova v igralnem ritmu. "Razlika je kot dan in noč. Proti Severnim Ircem nisem dobro igral. Fizično in psihično nisem bil 100-odstoten."

Novo srečanje s to Sloveniji dobro poznano reprezentanco bo že v torek. "V Belfastu bo še težja tekma, kot je bila v Ljubljani. Irci bodo lahko šli sproščeno v tekmo, saj so izpadli iz vseh kombinacij za preboj na evropsko prvenstvo. Morali bomo igrati pametno in zmagati. Nismo še tako daleč, da bi se že pogovarjali o Nemčiji. Treba se je umiriti. Naprej moramo počasi korak za korakom. Dve tekmi bosta še novembra."

Posebna vez Gornika in Podolskega

Za gol so sinoči Janži hitro čestitali tudi soigralci pri poljskem prvoligašu Gorniku Zabrze, za katerega igra že dobra štiri leta. Je tudi kapetan moštva. "Posneli so zadetek in poslali v skupino na WhatsAppu. Vsi so zelo veseli."

Se je oglasil tudi njegov najslavnejši soigralec Lukas Podolski, leta 2014 svetovni prvak z Nemčijo? "Nekaj je napisal, je čestital, ampak na svoj način. On je poseben (smeh). Sicer imava zelo dober odnos. Je šaljivec, pravi igralec za slačilnico, a hkrati tudi velik profesionalec. Čudovita izkušnja je, da sem lahko z njim v klubu. Rojen je bil v bližini in je od otroštva navijač Gornika, že kot mladenič pa je napovedal, da želi kariero končati v tem klubu, kar se mu je tudi uresničilo. Upam, da ostane čim dlje. Deluje tudi v marketingu kluba in mu veliko pomaga na tem področju."

Z Boharjem se sliši vsaj enkrat na teden

Gornik Zabrze je klub s slavno preteklostjo, saj je bil do konca 80. let prejšnjega stoletja kar 14-krat poljski prvak. Trenutno je na 15. mestu 18-članske lige, lani je zasedel končno šesto mesto. "Zelo dobro se počutim v klubu, na Poljskem je všeč tudi moji družini. Pogodbo imam sicer še do konca te sezone, bomo videli, kako naprej."

Člana finalista Pokala pokalnih zmagovalcev iz leta 1970 sta bila v pretekli sezoni še dva Slovenca, Blaž Vrhovec in Amadej Maroša, ki pa sta dobila precej manj priložnosti za igro. Poleti sta se vrnila v Slovenijo, prvi v Maribor, drugi v Muro.

Kljub temu slovenska kolonija na Poljskem ostaja številčna, nekdanji soigralci pa ohranjajo pristne stike. "Z Damjanom Boharjem, ki igra za Zaglebie Lubin, se slišim vsaj enkrat na teden," pravi Janža.

Nekateri so mnenja, da bi si nogometaš iz Puževcev na obronkih Goričkega že prej zaslužil več pozornosti v izbrani vrsti, po ocenah Sofascora je bil sezoni 2022/23 statistično peti najbolje ocenjeni igralec poljskega prvenstva. Dosegel je tudi dva zadetka in zbral osem podaj. V tej sezoni je po šestih odigranih tekmah njegova klubska statistika še prazna. Prihodnjo nedeljo v Zabrze prihaja aktualni državni prvak Rakow Czestochowa.