Nazadnje se je svetovno prvenstvo razširilo leta 1998, in sicer s 24 na 32 ekip, kolikor je predvidenih tudi na naslednjih dveh tekmovanjih v Rusiji 2018 in Katarju 2022. Pred tem je od leta 1954 do leta 1982 in prvenstva v Španiji na SP-ju nastopalo po 16 ekip, nato pa po 24. Verjetno se bo Fifa odločila za novo širitev, saj jo zagovarja tudi predsednik Gianni Infantino, ki v tem vidi možnost, da posamezne celine dobijo dodatno priložnost za nastop na SP-ju. Na mizi so štirje predlogi.

1. Predlog s 40 ekipami, ki bi nastopile v osmih predtekmovalnih skupinah, osmerica prvo- in drugouvrščenih ekip pa bi se uvrstila v osmino finala in nato tekmovala po sistemu na izpadanje, je pomembno sooblikoval tudi slovenski trener Ivo Šajh. Kritiki temu predlogu očitajo, da bi ekipe lahko v skupinah z lihim številom ekip preračunljivo krojile izide v končnici, ob tem pa bi samo v prvem delu ekipe odigrale 80 tekem oziroma 16 več kot doslej na celotnem prvenstvu.

2. Predlog s 40 ekipami bi moštva razdelil v 10 skupin s po štirimi ekipami, v drugi del pa bi se uvrstilo 10 zmagovalcev skupin in šest najboljših drugouvrščenih moštev. Tudi temu sistemu kritiki pripisujejo možnost krojenja izidov za boljše izhodišče v nadaljevanju na izpadanje in veliko število tekem, ki pa je s 60 tekmami v predtekmovanju vendarle precej manjše od prvega predloga.

3. Predlog je prvenstvo z 48 ekipami, a po tako imenovanem sistemu play off, kjer bi bilo 16 ekip vnaprej uvrščenih v glavni del, preostalih 32 ekip bi nato v tekmi na izpadanje določilo drugih 16 udeležencev glavnega turnirja, nato bi sledil zdaj znani sistem igranja z osmimi predtekmovalnimi skupinami in nadaljevanjem na izpadanje. Ta model je najbližje nogometnim velesilam, ki bi bile neposredno uvrščene na glavni del. Po drugi strani pa veliko kritik na Fifo leti zaradi dejstva, da bi se nogometaši 16 reprezentanc, ki bi izpadle, obsežno pripravljali le na eno tekmo, verjetno bi nastopile tudi težave s TV-pravicami in poročanjem s tekmovanja po izpadu 16 reprezentanc po prvem nastopu.

4. Predlog predvideva, da bi 48 reprezentanc razdelili v 16 skupin s po tremi ekipami. Da bi se izognili težavam z uvrstitvami na lestvici, bi vsako tekmo v primeru remija odločile enajstmetrovke, da bi tako preprečili morebitne žrebe, ki bi odločali o napredovanju. Iz vsake skupine bi se nato v drugi del, ki bi se igral po zdaj znanem sistemu, uvrstil le zmagovalec skupine. Tukaj največ kritik leti na to, da bi se v močni skupini lahko poslovil kdo izmed favoritov, ki bi se sicer prebil v nadaljevanju, obenem pa so številne države proti izvajanju obveznih enajstmetrovk v primeru remija, saj gre za globok poseg v uveljavljeno "nogometno kulturo".