Nedvomno bo nadvse zanimiva tudi morebitna današnja pot na Bavarsko, naša druščina pa se je odločila za nekaj deset kilometrov daljšo pot do Torina, kjer je v zadnjem obdobju serijski italijanski prvak Juventus prekosil samega sebe in izničil ter nadomestil zaostanek s prve tekme na stadionu Wanda Metropolitano, ki je zdaj že nekaj časa novi dom madridskega Atletica.
Da po prvih tekmah običajno še ni dobro slaviti preboja v naslednji krog, se je izkazalo še enkrat. Moštvo, pri katerem je Jan Oblak v soboto prvič nosil tudi kapetanski trak, je bilo v torek neprepoznavno. Nič od tistega, kar običajno krasi igro Atletica, ni bilo videti. No, zdaj bodo tisti, ki ne marajo sloga atletov, rekli, da njihove igre pa res ne krasi prav nič in da nam je Atletico blizu zgolj in samo zaradi povratnika v slovensko reprezentančno vrsto s številko 13 na hrbtu. Jan Oblak pred torkovim večerom na kar petih zaporednih tekmah ni prejel gola. V letošnjem španskem prvenstvu je njegova mreža ostala nedotaknjena na kar 15 tekmah, a tokrat so gostje naredili precej premalo, da bi bili na koncu uspešni.
Po končani tekmi so predstavniki za stike z javnostjo najprej določili igralce, ki bodo na voljo našim vprašanjem. Tiskovni predstavnik Atletica je hitro naznanil, da Jana ni na seznamu. Kljub temu smo vztrajali ob prostoru, ki po tekmi loči nas poročevalce od akterjev z zelenice. Dočakali smo tudi prihod v tem času najuspešnejšega slovenskega nogometaša in zadnjega, ki je v tej sezoni med Slovenci še vztrajal v elitni druščini Lige prvakov. Z mrkim pogledom je že stopil na pot mimo nas. Ob pozdravu se je le na kratko obrnil, nas pozdravil bolj s pogledom kot s čim drugim in s svojimi mislimi odšel naprej. Tako se je odločil in zaradi tega ga res ne bomo krivili za nič ali celo pribijali na križ.
Jan Oblak že nekaj sezon živi v svetu, kjer so pravila igre jasna. Morda bi bilo ob ugodnem razpletu za ta čas drugo moštvo španskega prvenstva kaj drugače. Težko rečemo. Zagotovo pa bi bilo pri nekom, ki si na vsaki tekmi želi zmagati, najmanj osebno razpoloženje drugačno. Če bi to pripomoglo, da bi v tem jutru slišali kakšno besedo Jana Oblaka, pa tudi lahko samo ugibam. Saj so, kot rečeno, pravila igre v svetu športa na tej ravni in očitno predvsem v nogometnih okvirih drugačna, kot smo jih vajeni drugje.
Oblak bo na srečo najpozneje v ponedeljek tako ali tako znova v domačem okolju. Za slovenski nogomet je daleč najpomembneje, da se je tokrat odzval na klic selektorja Matjaža Keka. Da ne bomo preveč sentimentalni, ne bomo govorili o klicu domovine, ki vsakega, ki ima tak dar, kot ga ima Jan Oblak, seveda tudi na drugih področjih, nujno potrebuje.
Ob vsem bi se dotaknil še enega imena v Torinu. Seveda je to Cristiano Ronaldo, ki je bil spet jeziček na tehtnici. Večina med poročevalci je bila enotna v nečem. Ker ga ima Juventus, je v četrtfinalu, in ker ga nima Real, ga ne bo na žrebu četrtfinala. CR7 je prišel do novinarjev in se, čeprav ni veliko govoril, ustavil med njimi. Pa bi se tudi, če bi Juventus izpadel? Tega sveta športa na tej ravni res ni preprosto razumeti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje