Elsner pravi, da je zgodba z Olimpijo (treniral jo je od septembra 2016 do marca 2017) že daleč za njim, v novem klubu pa se odlično počuti, čeprav se je na začetku spraševal, ali ne bi šel raje kar domov. Le trije igralci so imeli pogodbo, s kar 28 jo je bilo treba podpisati, a je vseeno sestavil zgledno ekipo, ki je trenutno na šestem mestu državnega prvenstva. S 35-letnim Elsnerjem smo se pogovarjali v petek, pred porazom Pafosa pri vodilni ekipi prvenstva AEK Larnaci (Apoel zaostaja devet točk, vendar ima tri tekme manj).

Pafos se je spet pridružil ciprski prvoligaški druščini. So letos želje kluba kaj višje kot zgolj obstati v ligi? Je cilj, da se hitro pridružite najboljšim?
Ne, to je dolgoročen proces. V nogometu čez noč ne moreš ničesar narediti, tega se zavedamo. Preskakovati stopničke ne bi bilo racionalno. Gremo počasi, iz tekme v tekmo. Osnovni cilj je bil obstati v prvi ligi, saj se klub nikoli ni obdržal med prvoligaši. Vedno je šlo gor-dol. Upam, da se lahko vključimo v bitko za Top 6, potem ko se moštva razdelijo na boljšo in slabšo polovico. To bi bil vrhunski uspeh. A da bi konkurirali za vrh, nimamo pogojev, primernega igralskega kadra niti zgodovine.

Na začetku novembra ste z Apoelom izgubili 4:0. Se zelo čuti ta kakovostna razlika. Je Apoel, ki igra v Ligi prvakov, res toliko močnejši?
Ko smo v 35. minuti po svoji neumnosti zakrivili enajstmetrovko, smo res videli, da je precejšnja razlika. Potem smo dobili še dva gola iz kota in nekako sami sebi nastavili past. V igri v polju razlika niti ni bila tolikšna, je pa velika razlika v učinkovitost in v disciplini. Na Cipru je Apoel daleč spredaj.

Ste si v živo že ogledali kakšno Apoelovo tekmo v Ligi prvakov?
Gledal sem dvoboj s Tottenhamom (0:3) in Apoel ni igral slabo.

Doxo ste v prejšnjem krogu premagali z 1:0 in končali niz treh prvenstvenih tekem brez zmage. O kakšni krizi na teh treh tekmah vseeno ne bi mogli govoriti, kajne?
Ne, igrali smo relativno dobro, remizirali v gosteh z Anorthosisom, pa igrali doma neodločeno z Arisom, pri čemer smo prevladovali, a nismo našli poti do mreže. Z Apoelom izgubiti pa seveda ni problem. Vseeno se je pred dvobojem z Doxo čutila napetost, zelo smo si želeli zmage in morda je bila to v letošnjem koledarskem letu najpomembnejša zmaga Pafosa. Obdržala nas je v zgornjem delu lestvice.

Kakšen slog igre gojite?
Količinsko je napadov malo, osnova pa je, da relativno dobro držimo žogo in da je žoga na tleh. Do zadnje tretjine igrišča nam to dobro uspeva, potem nam zmanjka nekaj idej in tudi kakovosti. Točke osvajamo, ker izkoristimo redke priložnosti in ker smo disciplinirani v obrambi. Šestkrat imamo nedotaknjeno mrežo. Gradimo na tem. Pa tudi precej visoko stojimo na igrišču in nasprotniku ne dovolimo, da razvije svojo igro.

V ekipi imate tri Slovence, rezervni vratar slovenske reprezentance Jan Koprivec vas je okrepil poleti ...
Odlična okrepitev! Dvignil je tudi rejting kluba. Ima dober sloves, njegova kakovost v golu pa daje stabilnost celotni ekipi. Ima izjemen tekmovalni značaj, pomaga pri gradnji ekipe, tako da je njegova prisotnost za nas neprecenljiva. Kadar nasprotnik prebije obrambni zid, je za vse lažje, ker je Jan v vratih.

Kakšna bi bila odškodnina, če bi si kakšen klub zaželel Jana Koprivca?
Naši vlagatelji so iz Rusije in prav nizke cene ne bi bilo. Težko pa govorim o konkretnih številkah. Je pa Jan že v zrelih letih za vratarja in ga ne bi radi spustili iz kluba.

Kaj pa Erik Janža in Mitja Lotrič?
Erik je precej standarden v ekipi, Mitja pa se bori za minutažo in v prvi enajsterici. Oba pa nam na igrišču dajeta ogromno. Za Erika je bilo pomembno, da je našel primeren klub, kjer lahko igra, ker se mu pri Vitorii ni posrečilo. Za nas je vsekakor odlična okrepitev. Ni enostavno, da si tujci izborijo položaj, liga je kar zahtevna.

Ob prihodu na Ciper je vaš klub podpisal pogodbo s kar 28 novimi igralci. Je bil velik izziv, povezati jih v celoto?
Na začetku smo se vsak dan spraševali, kaj bo nastalo iz tega in ali se splača vlagati toliko živcev. Rekli smo si že, ali ne bi šli raje kar domov, a smo igralce vkomponirali v sistem dela in hitro zgradili primerne odnose, saj časa ni bilo veliko. K sreči smo izbrali dobre značaje, tekmovalne tipe igralcev, je pa bilo vloženega tudi veliko dela. Zdi se, kot da se med seboj dobro poznamo, a se seveda ne. Trenerji smo na Ciper prišli 1. julija, 50 odstotkov igralcev, ki so v prvi enajsterici, pa šele v sklepnem delu avgusta. Skratka, bil je kar velik izziv.

Imate igralce 18 različnih narodnosti. Kako komunicirate?
K sreči Ciprčani dobro govorijo angleško, drugi se učijo, imamo pa tudi nekaj Francozov, kar mi ustreza. Vsi se kar dobro razumejo med seboj in ni velikih težav.

Kako vam gre grščina?
Relativno slabo, ker smo v okolju, kjer je angleščina skoraj kot drugi jezik in nisi prisiljen uporabljati grščine. Nekaj osnovnih besed poznam, ampak - dolga pot je še, da bom vse razumel.

Kdo je poleg Koprivca največ vreden v vaši ekipi?
Po sami tehnični kakovosti Christian Bruls, Belgijec, ki izstopa in je prišel k nam z nekim slovesom, saj je igral v francoski in belgijski prvi ligi. Imamo tudi zadnjega veznega Mehdija Mostefa, Francoza z alžirskimi koreninami. Star je 34 let, odigral pa je 300 tekem v francoski ligi. Omenil bi tudi kakovostno obrambo, ki ji poveljujeta bosanski igralec Kenan Horić, ki ga v Sloveniji dobro poznamo (igral je za Domžale; op. a.), in Francoz Herold Goulont, ki je visok skoraj dva metra. Je pa tako, da igra ne sloni na izjemnih posameznikih, ki bi lahko s svojo rutino odločali tekme, ampak je naša homogenost tista, s pomočjo katere osvajamo točke.

Je finančno klub stabilen?
Za Ciper je pogosto, da imajo januarja nekateri klubi finančne težave. Mislim, da mi tega padca ne bomo doživeli.

Kakšne so plače igralcev v primerjavi s Slovenijo? So v rangu Maribora in Olimpije?
Domačini so relativno malo plačani, tudi v primerjavi s plačami igralcev v Sloveniji, tujci, ki imajo dober sloves, pa so nekje v rangu tistega, kar ponujata Maribor ali Olimpija, morda malce manj.

Je vodenja Pafosa tisto, kar zadovoljuje vaše ambicije, ali pa le neka začasna rešitev, preden greste v večji klub?
Sem izjemno zadovoljen v trenutnem okolju. Marsikaj novega sem se že naučil in se še bom. Liga je zelo tekmovalna, polovica moštev je res na visoki ravni. Apollon, Apoel, AEK, to so tri res dobre ekipe, ki so se dobro znašle tudi v Evropi. Imamo kup zanimivih tekem, kar je dobra podlaga, da se mlad trener uči. Zame je to okolje super. Veliko truda smo vložili z vsemi pomožnimi trenerji, naredili fantastičen posel, srčno si želimo, da nam uspe. Prisotni smo bili, ko se je gradilo moštvo in ko si del tega na začetku, želiš biti del tega tudi na koncu.

Je prijetno živeti na Cipru, na tem toplem otoku?
Razvadiš se. Ravno pred kratkim smo se pogovarjali s trenerji, kako se je ohladilo in ni več tako prijetno, pa imamo vseeno 15 stopinj. Je pa bilo poleti ekstremno vroče, trenirali smo zelo zgodaj ali pozno zvečer. Na trenutke je bilo zelo težko. A vsekakor je prijetno, ker imamo veliko sonca.

Najbrž je tudi nogometna igra lahko boljša v takšnih razmerah, kot pa v okoljih, kjer je novembra le nekaj stopinj nad ničlo ...
Da, trenutne razmere so super za nogomet, ko malce porosi, je res idealno. Toda, ko se je konec avgusta začelo prvenstvo, je bilo na večerni tekmi 35 stopinj. Vsaka država ima svoje prednosti in pomanjkljivosti.

Za vami je burno leto 2017. Začeli ste ga kot trener Olimpije, a vas je Milan Mandarić hitro odstavil. Štejete epizodo pri Olimpiji kot neuspeh?
Ah, ta zgodba je že tako daleč za mano ... Vsekakor je bila odlična izkušnja. Mislim, da moraš biti v karieri v visokoambicioznem klubu, ki ima zgodovino in kjer so pritiski veliki, kar samo pripomore, da postaneš boljši trener. Sem ponosen, da sem bil del te zgodbe in da sem imel priložnost voditi to ekipo. Končalo se je, kot se je. Pogosto se zgodbe za trenerje končajo negativno, in ničesar ne obžalujem. Spoznal sem veliko dobrih ljudi in igralcev, imel sem odličen odnos z navijači, kar mi je tudi precej pomembno. Nobene grenkobe nimam. In tudi ni prav, da greš skozi življenje s starimi zamerami. Mi je bilo pa težko, ker po razhodu z Olimpijo tri mesece nisem nikogar treniral. Zdaj sem spet zadovoljen.

Ko ste bili brez kluba, se je za vas zanimal tudi Sochaux. Ste bili blizu odhodu v Francijo?
Bil sem na treh sestankih. Dva sva bila v ožjem izboru, izbrali so Nemca Petra Zeidlerja, ki je izkušenejši. Zame je bila to odlična izkušnja, saj sem v klubu, ki ima močno zgodovino, prišel tako daleč, poleg tega smo ohranili dobre stike.

Pa vseeno: mar ni nenavadno, da je Olimpija tako hitro obupala nad mladim strokovnjakom?
Rekel bom, da se je vse zgodilo zelo na hitro. Ko smo končali zimske priprave, sta na začetku spomladanske sezone sledila dva poraza, in klub je presodil, da tako ne gre več naprej. Ne bi se rad spuščal v komentarje, kaj se je zgodilo. Imeli smo različna videnja v določeni situaciji. To je zdaj preteklost.

Komu dajete prednost v boju za naslov državnega prvaka, Mariboru ali Olimpiji?
Nehvaležno vprašanje. Tudi največji poznavalci bi težko odgovorili. Razmerje moči je izenačeno. V pokalu je Olimpiji uspelo na idealen način, a že na naslednji tekmi je zmagal Maribor. Po boksarsko bi rekli, da bo zadnja, dvanajsta runda, povedala, kdo bo zmagal in kdo bo obležal na tleh. Bitka bo huda do konca in to je dobro za slovensko ligo, ker bo zanimanje navijačev veliko.

V sredo bo povratna četrtfinalna tekma med Mariborom in Olimpijo. Ima Maribor v Ljudskem vrtu kaj možnosti, da nadomesti zaostanek 3:0?
Če bo dosegel gol v prvih 20 minutah, bi lahko bilo še kaj mogoče, a mislim, da ima Olimpija ob tem rezultatu res veliko prednost. Ima tudi dobro organizirano in disciplinirano igro, tako da ji ne bi smelo biti težko zadržati te prednosti.

Koga v zdajšnji zasedbi Olimpije bi si želeli imeti, ko ste bili vi trener v ljubljanskem klubu?
Ne vem. Lepo je spremljati razvoj Issaha Abassa. K nam je prišel ravno v zimskem obdobju. Gre za tip igralca, ki bi si ga vsekakor želel imeti. Vedno mi je bil zanimiv Nik Kapun, ki je zdaj zdrav in je pokazal kakovost. Lepo je videti, da se je po tem težkem obdobju vrnil. Kapetana Branka Ilića se seveda tudi ne bi branil.

Slovenija je na le 69. mestu Fifine lestvice. Kaj je narobe? Ste lahko malo kritični?
Ne, kritičen do selektorja nikoli ne bom. Nisem v položaju, da bi lahko ocenjeval njegovo delo. Sem brez izkušenj na tem področju in si ne predstavljam, kako zahtevno je to delo. Srečku Katancu zagotovo ni bilo lahko. Dejstvo pa je, da si vsi želimo višje uvrstitve, da spet povežemo nogomet z navijači in da spet pišemo uspešno zgodbo. Za dobro slovenskega nogometa je reprezentanca zelo pomembna. Imamo pa dobro podlago za nadaljevanje.

Je na Cipru tudi vaša družina?
Ne, žena ima službo v Sloveniji, jaz pa pogodbo samo do konca sezona. Moja služba ni tako varna, da bi se družina preselila sem.

Koliko boste med božično-novoletnimi prazniki v Sloveniji?
Prišel bom le za dva dni, za božič, 3. januarja že igramo naslednjo tekmo.