Nekdanji nogometaš Hita Gorice je v dresu Sochauxa na zelenico veličastnega stadiona Stade de France v Parizu stopil v 74. minuti pri izidu 1:1. Sledili so podaljški, v katerih je Marseille hitro povedel, vendar je Anthony Le Tallec v 115. minuti izenačil in izsilil enajstmetrovke, pri katerih je kot drugi strelec za svoje moštva rutinirano zadel tudi Birsa.

Vratar Sochauxa Teddy Richert je Marseillu ubranil dva strela z bele točke in nogometaši iz malega mesteca na severovzhodu Francije tik ob meji s Švico so po 70 letih osvojili drugi pokal v zgodovini kluba. Uspeh je bil še toliko večji, ker je pokal (t. i. pokal Gambardella) pripadel tudi mladincem Sochauxa, ki so prav tako po 11-metrovkah ugnali Auxerre.

Finale francoskega pokala je bil verjetno nekaj posebnega. Vsak dan ne igrate pred 80 tisoč gledalci. Kako ste to doživljali?
Na stadion smo prišli že, ko je bil na sporedu finale do 18 let med Sochauxom in Auxerrom. Naši navijači so bili že vsi na tribunah, skoraj ves stadion je bil poln. Že takrat je bilo vzdušje super, samo čakal sem, kdaj se bo začela naša tekma. Ko smo se začeli ogrevati, je bilo fantastično, adrenalin je šel navzgor, toda treba je bilo pozabiti na vzdušje na tribunah in se skoncentrirati na tekmo.

Ste se pred tekmo nadejali, da boste stopili na zelenico?
Tri dni pred finalom pokala smo imeli prvenstveno tekmo proti Monacu, ko sem začel v prvi postavi. Igral sem dobro, tudi to pa je najbrž vplivalo na to, da sem igral tudi v soboto. Trener je videl, da sem v dobri formi.

Kako ste bili zadovoljni s svojo igro?
Ko sem prišel na igrišče, je bilo treba paziti predvsem na obrambo. Vsi so se bali, da bomo dobili gol. Imel sem bolj obrambne naloge, pokrival sem njihovega zadnjega veznega igralca. Marseille ni imel večjih priložnosti. Naredil sem, kar je hotel trener.

Ste po drugem zadetku Djibrila Cisseja sploh še verjeli v zmago? Kakšna so bila takrat navodila vašega trenerja?
Težko je bilo. Jaz in Le Tallec sva šla malo naprej v napad. Stisnili smo jih na njihovo polovico.

Je bilo pri streljanju 11-metrovk kaj treme?
Moram reči, da sem pri prejšnjih streljanjih 11-metrovkah čutil več treme. Vedel sem, da nimamo kaj izgubiti in se lahko vpišemo v zgodovino, zato sem mirno streljal.

Na treningih velikokrat trenirate 11-metrovke?
Pred tekmo proti Monacu smo izvajali 11-metrovke, a ni bilo hujših priprav. Boljše, da ti ne napolni glave vse skupaj, saj potem lažje streljaš.

Kako se znajdete proti vašemu vratarju Teddyju Richertu, ki je Marseillu ubranil dva strela z bele točke?
Trenutno mi gre, tako da še nisem zgrešil 11-metrovke. Se pa vidi, da je naš vratar dober pri 11-metrovkah. Še posebej obrambne igralce, ki ga ne pogledajo, kar zlahka "prečita".

Pri Marseillu ni igral Boštjan Cesar. Sta se morda vseeno srečala?
Ne, še s tistimi njihovimi igralci, ki so igrali, se nismo veliko pogovarjali. Ne vem niti točno, ali je bil Boštjan sploh na tribuni.

Pred tekmo vas je pozdravil, po njej pa čestital tudi francoski predsednik Jacques Chirac. Vam je povedal kaj posebnega?
Ne. Le rokovali smo se. Naš kapetan mu je predstavil vse igralce. Zaželel nam je le dobro tekmo.

Kako ste proslavili osvojitev pokala?
Že v slačilnici je bilo odlično, nato pa smo imeli že vnaprej pripravljeno diskoteko s svojimi navijači in družinami. Slavje je trajalo do ranih ur.

Kako je bilo na sprejemu v Sochauxu?
Na letališču smo dobili avtobus z odprto streho, s katerim smo se peljali po mestu in šli še na stadion. Čakala nas je množica ljudi, tam pa je bila potem predstavitev pokala.

Tudi v francoskem prvenstvu vam gre zelo dobro, še vedno ste celo v igri za uvrstitev v Ligo prvakov. Kaj mislite, katero mesto boste osvojili na koncu?
Imeli smo super sezono. Zakaj se ne bi potrudili še ti dve tekmi, mogoče Bordeaux in Lens "kiksneta". Splača se potruditi. Če nam bo uspelo, super, tudi v nasprotnem primeru pa ne bomo preveč razočarani, saj je že tako dobra sezona za nami.

Takoj po koncu prvenstva vas čaka še reprezentančna akcija. Pričakujete na tekmah z Romunijo kaj več minut kot proti Albaniji in Nizozemski?
Seveda bi si želel igrati več, vendar je odločitev trenerja, komu bo zaupal. Treba se je temu prilagoditi in oddelati tisto, kar ti trener nameni.

Kaj pa sicer, koliko točk je mogoče vzeti Romunom?
O tem še ne razmišljam preveč, saj je treba najprej končati prvenstvo. Proti vsem se da igrati, čeprav so Romuni verjetno enakovredni Nizozemcem in enako močni kot oni, saj imajo izvrstne posameznike.

Matej Rijavec