Zanjo je poskrbel Dejan Lazarević, ki je v 73. minuti vozil slalom med obrambo in zadel za 5:0. 25-letni nogometaš iz Doba pri Domžalah se je v 14. nastopu za reprezentanco (debitiral je 15. novembra 2011 proti ZDA) prvič vpisal med strelce. Po tekmi je nastal spodnji pogovor.

Dejan, dosegli ste prvi zadetek v reprezentančnem dresu. 27. marec 2015 si boste zapomnili za vse življenje.
Da, ta gol je bil zame res pomemben. Posvetil bi ga svoji družini, dekletu in vsem drugim, ki mi stojijo ob strani. Nekaj posebnega je, ko zadeneš za reprezentanco. Vesel sem za gol, še bolj pa za zmago. Napolnili smo njihovo mrežo. Nadaljevati moramo tako, kot smo igrali danes.

Uspel vam je prekrasen prodor po levi strani v vašem slogu in učinkovit zaključek. Že na tekmi proti Švici ste imeli nekaj lepih prodorov, a vas je "zmanjkalo" pri strelu. Selektor Katanec je takrat dejal, da se morate ob koncu šprintov malo umiriti in razmišljati.
Prodori so moja značilnost in s tem poskušam vedno pomagati svoji ekipi. Vesel sem, da mi je selektor namenil pol ure. Vedno poskušam izkoristiti priložnost in upam, da bom kmalu dosegel še kakšen zadetek.

Po golu ste stekli proti klopi in padli v objem rezervistov. Je bil kakšen poseben razlog za takšno proslavljanje?
Mislim, da je lepo videti, ko se tako skupaj veselimo. Res smo dobra klapa, tudi zunaj igrišča in v hotelu se veliko pogovarjamo in družimo. Smo zelo dobri prijatelji, to je najpomembneje. Kdor koli doseže zadetek, nam veliko pomeni, veseli smo za vsakogar. Tako pokažemo, da smo prava ekipa in da dihamo vsi za enega in eden za vse.

Z Jasminom Kurtićem sta se veselila še na prav poseben način ...
Da, malo sva zaplesala. Že pred tekmo sva se dogovorila za to. Znam malo plesati, ker me je naučil brat (smeh).

Ste zadovoljni s svojim statusom v reprezentanci? Na večini tekem dobite priložnost v drugem polčasu.
Moram biti zadovoljen. Želim si, da bi v klubu začel več igrati, potem se bo zgodilo tudi to, da bom tudi v reprezentanci kakšno tekmo začel. Odloča seveda selektor, jaz sem na razpolago.

Ste kaj razočarani, ker po prestopu iz Chieva v Sassuolo ne dobivate ravno veliko priložnosti za dokazovanje?
Nisem razočaran. Trener si me je želel in mi tudi pravi, da je zadovoljen z mano, kako treniram. Rekel je, da me na neki način razume, da mi ni lahko. Čakam na svojo priložnost in jo poskušam izkoristiti. Samo tako naprej moram trenirati. Prišel sem v že sestavljeno ekipo, zato se nimam kaj obremenjevati, ker nima smisla. Dajem vse od sebe.

Je bila preizkušnja proti San Marinu takšna, kot ste pričakovali?
Vedeli smo, da ne bo lahko. Nobene ekipe ne smeš podcenjevati. Napadli smo jih od prve minute. Njihov vratar je odlično branil. V prvem polčasu so se dobro upirali, v drugem pa nismo popuščali, kar se nam je poplačalo. Uživali smo, kar je najpomembnejša stvar v nogometu. Spoštovali smo tekmece, a vsak zadetek, ki ga dosežeš, je pomemben tudi za samozavest. Tudi v Katarju želimo zmagati.

Po novembrski tekmi proti Kolumbiji ste domov odnesli dres njihovega zvezdnika Jamesa Rodrigueza. Kaj pa tokrat?
Oddal sem oba svoja dresa, ker so ju želeli, jaz pa nisem vzel nobenega. Po koncu tekme smo se veselili skupaj s soigralci in nisem niti razmišljal o tem.