V zadnjih 14 sezonah Lige prvakov sta Anglija in Španija dala devet zmagovalcev (Barcelona in Real Madrid po 3, Manchester United 2, Liverpool 1) ter množico svetovnih zvezdnikov (Lionel Messi, Cristiano Ronaldo, David Beckham, Wayne Rooney, Ronaldo, Zinedine Zidane, Luis Figo ...), ki skrbijo, da je tekme Premier League in La Lige mogoče spremljati v neposrednih prenosih v številnih državah, tudi Sloveniji.

Tudi v Sloveniji je dovolj atraktivnih potez
Tako se zdi, da največji ligi ne pobereta le največ denarja pri trženju, temveč tudi preveč pozornosti. Slovenski nogometni delavci se pogosto pritožujejo, da je tudi na naših zelenicah dovolj dobrega nogometa in atraktivnih potez (primer: evrogol Miloša Kodele v četrti ligi), a podobno bi lahko trdile tudi številne kakovostnejše lige, kot je, denimo, nemška Bundesliga.

Primerjava petih elitnih evropskih lig
Na MMC-ju smo analizirali nekatere zanimive nogometne dejavnike v petih najelitnejših evropskih ligah, ki nam kažejo različne poglede na angleški, španski, italijanski, nemški in francoski ligaški nogomet. Različni pogledi, ki na svoj način lahko posredno govorijo o zanimivosti omenjenih lig.

Največ golov pade v Nemčiji, najmanj v Franciji
Od sezone 1992/1993, ko je bila na Otoku ustanovljena Premier League, je bilo v povprečju največ zadetkov doseženih v Nemčiji (2,84), sledijo Španija (2,64), Anglija (2,62), Italija (2,59) in Francija (2,32). V Ligue 1 se dobro zavedajo črne strelske tradicije, zato je pred leti nekaj časa živela ideja, da bi vodstvo lige podelilo dodatno točko za štiri dosežene gole, a je predlog kmalu padel v pozabo. Za primerjavo - povprečje zadetkov v celotni zgodovini slovenske nogometne lige znaša 2,78.

Indeks Bundeslige se strmo bliža vrhu
Uefa zadnja leta evropske vstopnice deli na podlagi posebnega indeksa vrednotenja lig. Če izračunamo povprečje zadnjih deset sezon, vidimo, da ima v tem obdobju najvišji povprečni indeks Španija (77), sledijo ji Anglija (72,2), Italija (62,4), Nemčija (55,5) in Francija (51,0). Bundesliga je šele na četrtem mestu, a na grafu na desni strani je lepo opazna strma rast in napredek elitne nemške lige, ki se hitro bliža angleški in španski. Zato ni presenetljivo, da je Nemčija v naslednji sezoni Lige prvakov upravičena do štirih klubov. Desetletno povprečje slovenske prve lige znaša 8,7. Prva liga je najvišje rangirala v sezonah 2003/2004 in 2004/2005, ko je zasedala 28. mesto, najnižje mesto pa je zasedala lani, ko je bila ovrednotena kot 38. najmočnejša v Evropi.

Dve tretjini polfinalistov iz Španije in Anglije
Primat Španije in Anglije je seveda razumljiv, saj sta od leta 2000 naprej v Ligi prvakov prispevala skupaj kar 35 polfinalistov (kar 67 odstotkov vseh polfinalistov!). V spodnji tabeli je vsota vseh polfinalistov v Ligi prvakov in Evropski ligi (prej Pokalu Uefa) od leta 2000 naprej.

Največ gledalcev na nemških zelenicah
Statistika, ki prepričljivo govori v prid Nemčije, pa je obisk gledalcev na nogometnih tekmah. V zadnjih desetih letih je vsako tekmo Bundeslige v povprečju videlo približno 40.100 gledalcev, sledijo Anglija (34.800), Španija (28.500), Italija (24.900) in Francija (21.100). Nemški objekti so resda največji, a v takih razsežnostih so nastali ravno zaradi ogromnega povpraševanja in priljubljenosti nogometa.

Največ različnih prvakov zadnja leta v Franciji
Za konec si poglejmo še dejavnik nepredvidljivosti, bolje rečeno primata - zdi se, da so določeni klubi v Angliji in Španiji abonirani na prva mesta, kar lahko vsaj deloma vpliva na manjšo razburljivost tekmovanja. Najbolj nepredvidljiva je francoska liga, ki je od leta 1993 postregla z devetimi različnimi prvaki.

Opomba: Število naslovov državnih prvakov od leta 1993 naprej, ko je bila ustanovljene Premier League. Vsota naslovov v Serie A in Ligue 1 je "le" 18, saj v obeh prvenstvih v eni sezoni zaradi podkupovalnih afer niso podelili naslova državnega prvaka.