Ko gre za nogomet, so Španci trenutno iz druge galaksije, sploh če se srečajo z ekipo, ki praviloma igra s tekmeci s Tahitija, Vanuatuja, iz Tonge ali s Fidžija. Pri čemer je nazadnje s Fidžijem celo izgubila …

Bafanci-bafanci precejšnja žalost
Žal pa smo lahko pričakovali tudi to, da so bafanci-bafanci manj kot leto dni pred svetovnim prvenstvom precejšnja žalost. Niti vuvuzele jim ne morejo pomagati. Njihov brazilski trener Joel Santana jim je očitno šele v drugem polčasu dopovedal, da so njihovi tekmeci iraški nogometaši in ne odred sfanatiziranih teroristov Al Kajde …

"Navdušujoče" reference Santane
Sploh pa, veliko strokovnjakov v deželi gostiteljici nasprotuje selektorju, čigar reference zunaj Brazilije so zares navdušujoče: še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je s trenerskim poslom začel ukvarjati v navdušujoče slovitem dubajskem klubu Al-Wasl, ob katerem povprečnemu slovenskemu ljubitelju nogometa zagotovo zatrepeta srce (južnoafriška povezava bi lahko bila v tem, da je vzdevek kluba – saj zagotovo veste - الفهود - po domače al-fud oziroma še bolj po domače – gepardi). Ne kaže pa pozabiti niti odmevnosti njegovega izleta na Japonsko: leta 2006 je vodil nam prijetno domači klub Vegalta iz Sendaja (ベガルタ仙台)*.

Kaj veže Santano in Verdenika ...
Vegalta je omembe vreden iz najmanj treh razlogov: tam je nekdaj deloval tudi naš nekdanji selektor dr. Zdenko Verdenik (2003/2004), ki je ekipo vodil še v prvoligaškem prvenstvu (in z njo od tam izpadel), Santana pa leta 2006 ni bil pretirano uspešnejši, saj je klub dokončno utrdil nekje v povprečju J2-lige. No, in tretji razlog je glasbeni: himna kluba je tako rekoč naša – Take Me Home, Country Road blagopokojnega Johna Denverja. Pomislite, kako morajo igrati nogometaši kluba, ki jim pred tekmo zaigrajo to sentimentalno pesmico. Poreže jim krila (posebej tujcem v moštvu) in zaziba v sanje. Prepričan sem, da se je dr. Verdeniku kdaj celo orosilo oko (ko je pomislil na slovensko različico iste pesmi Siva pot Aleksandra Mežka). In Santana? Saj je Brazilec, vsem Brazilcem pa se meša, ko zaslišijo glasbo. Njihovo duševno-čustveno stanje se takoj prilagodi pesmi. Siva pot vodi me … Stavim, da ta refren Santani še vedno odmeva v ušesu tudi zdaj, ko je z bafanci na poti v pogubo …

Zviti Bora
Bora Milutinović je seveda bistveno bolj zvit, saj na svetu ni države, v kateri ne bi bil trener: 0:0 je za Iračane odlično izhodišče. Na naslednji tekmi bodo malce trše prijeli Špance (pri čemer to morda ne bo dovolj za remi), na zadnjem srečanju pa se bodo z vso ostrino spravili na dokončno prestrašen trop Novozelandcev ter se po zaslugi razlike v zadetkih morda prebili v polfinale …

"Južnokorejsko/japonski" scenarij?
In Južnoafričani? Logičen scenarij bi bil »južnokorejsko/japonski« … Pol leta pred SP-ja 2002 so takrat zamenjali Carlosa Queiroza (tistega, ki je s portugalsko reprezentanco na dobri poti, da se z njo ne uvrsti na svetovno prvenstvo), saj ekipa na afriškem prvenstvu ni igrala dobro. Tokrat se gostitelji SP-ja (pod vodstvom Santane) niti niso uvrstili v Angolo 2010 (Santanin predhodnik, razvpiti CA Parreira je obupal že po zadnjem afriškem prvenstvu 2008 v Gani). Queiroz je torej na začetku leta 2002 moral oditi, prišel pa je veliki »Jomo« Somo, legenda Orlando Piratesov, nekdanji nogometaš New York Cosmosa (in tam soigralec ter najboljši prijatelj v Sloveniji živečega Vita Dimitrijevića), bogataš in človek brez dlake na jeziku. Rezultat je znan: 1:0 za Južnoafriško republiko (proti Sloveniji) v Daeguju …

Velikodušni Španci
Seveda pa je treba pohvaliti Špance, ki so na prvi tekmi igrali 25 minut, v katerih so dosegli štiri gole, potem pa pokazali dovolj velikodušnosti do ubogih tekmecev. Na napad in zvezno vrsto (tudi brez Inieste in Senne) se vsi skupaj lahko vedno zanesemo, treba pa bo počakati, kako bo učinkovala obramba, ko bo šlo malce bolj zares.

In danes?

Bo nova Realova akvizicija Kaka čuval svoji nogi, ki sta bili taka predmeta poželenja največjega zapravljivca na svetu in ljubitelja atraktivnih nogometašev (seveda mislim samo na nogometne spretnosti) Florentina Péreza? Se bodo Egipčani lahko proti Brazilcem izvili iz rezultatskega krča, zaradi katerega so pri navijačih zapravili skoraj vse kredite? Se bo Zaki zresnil? Je Mido shujšal?

In naprej: Italija - ZDA? Se je Pirlo pomiril zaradi odhoda Kakaja. Je že (znova) padel v objem Carla Ancelottija in je v resnici že član Chelseaja? In predvsem. Ali je Daniele de Rossi v ekipi? Je! Potem bo morda krvavo. Saj ne, da bi si to želeli! No ja, morda le v toliko, da bi rezultatsko malce zakrvaveli naši azurnomodri prijatelji. Saj se na koncu vedno izvečejo.

Moji napovedi (za kateri seveda – kot vedno – velja, da nimata nobene možnosti za uresničitev):
Brazilija – Egipt 4:1
Italija – ZDA 1:1

* pri Japoncih, ki imajo težave z ločevanjem glasov za –r in –l ter –v in –b, sploh pa ne znajo izgovoriti dveh soglasnikov hkrati, se ime kluba sliši nekako takole: begaruta

LP
IEB