Ne samo zaradi nogometa kot takega, tudi ne zaradi navijačev in ljubiteljev nogometa, ki so se nagnetli na tribune domačega stadiona, ampak predvsem zaradi zapletov, ki so se dogajali v dneh pred tekmo.

Težko pričakovani derbi med slovensko zamejsko ekipo Kras iz Repna in Triestino, ki se borita za obstanek v četrti italijanski ligi, je ves prejšnji teden buril duhove v tržaških nogometno-športnih in tudi političnih krogih. Zaradi velikega zanimanja in zaradi pomislekov odgovornih, ali bo moč v Repnu zagotoviti varnost, so se v Krasu sprva strinjali, da bi derbi ponovno odigrali na tržaškem stadionu Nereo Rocco, kjer sicer domuje Triestina in kjer so v jesenskem delu sezone igrali 1:1.

Vendar pa je italijanska nogometna zveza dala jasno sporočilo, da to ni mogoče, saj bi bilo prvenstvo neregularno, če bi ena ekipa z enim od svojih nasprotnikov dve tekmi odigrala doma. Potem pa se je zgodil zaplet z odločitvijo, da bo tekma na nevtralnem igrišču v 130 kilometrov oddaljenem Fontanafreddi pri Pordenonu. Mnogi so v tem videli politično ozadje, vzpodbujeno iz krogov blizu Triestine, ki velja za klub, katerega pristaši so desno usmerjeni in kot taki niso preveč naklonjeni Slovencem v zamejstvu. Tako rekoč tik pred zdajci pa vendarle zelena luč za Repen, kjer so 500 vstopnic namenili pristašem Triestine, preostale po ceni 10 evrov pa so bile v prosti prodaji na dan tekme.

Na glavni tribuni prodajali tudi žgane pijače
"V zadnjih dneh so mi 'pojedli' deset let življenja, ker so se na tržaški kvesturi bali, kaj naj bi se zgodilo v Repnu, ko bo prišlo k nam toliko navijačev. Časi se menjajo, tudi v Trstu ni več toliko nogometnih ekstremistov in danes je zmagal šport," je po tekmi poudaril predsednik in mecen domačega kluba Goran Kocman.

Organizirana navijaška skupina Triestine je bila sicer glasnejša od domače in je sorazmerno strpno pospremila uvodni pozdrav in predstavitev v slovenskem jeziku. Zanimivo je, da so bili v tem pogledu do Slovencev precej sovražneje nastrojeni navijači Padove, ki so ob gostovanju njihove ekipe izzivali z dvignjenimi desnicami.

Ob množici policistov in varnostnikov, ki pa so bili tako rekoč brez dela, se je, kar se samega nogometa tiče, tekma zapletla z vodstvom Triestine in brez večjih posebnosti razpletla z izenačenjem Krasa v zadnji minuti. Na igrišču torej remi, na tribunah pravzaprav tudi, med akterji brez povišanih nenogometnih tonov, le tu pa tam nekaj klasičnih nogometnih zbadljivk in žaljivk. "Besedica 'sciavi' (sužnji, op. a.) je seveda še vedno prisotna, ampak glede na to, da v Italiji igram že deveto leto, lahko potrdim, da je bilo tega v preteklosti precej več kot danes," pravi Sežančan Saša Gulič, ki je pri Krasu skupaj s svojim očetom, trenerjem vratarjev Bojanom.

Ne samo med nogometaši, tudi preko ograje so na igrišče letele psovke v italijanskem in slovenskem jeziku, ampak to velja za klasično nogometno folkloro povsod po svetu. Je pa, po drugi strani, tudi ta tekma pokazala, da smo na Slovenskem v nečem vendarle "boljši" od nogometnih dežel, s katerimi se radi primerjamo: pri nas so šanki s pivom še vedno prepovedani, v Repnu so na glavni pokriti tribuni ob popoldanskem mrazu prodajali celo žgane pijače …

Žlogar z izidom zadovoljen, z igro manj
Triestina je bila davnega leta 1948 podprvak italijanske Serie A, danes je, tudi zaradi klasičnih italijanskih nogometnih zgodb in afer, daleč od ideje, da bi nekoč spet zaigrala med elito. Še več, v tem trenutku je boljši od nje tudi repenski Kras, kjer vidno vlogo igrajo slovenski nogometaši. Najbolj izkušen med njimi je kapetan Radenko Knežević iz Sežane. "Ko sem prišel v Kras, smo igrali v 2. amaterski ligi, Triestina je bila v Serie B in med nami je bilo kar osem lig razlike. Igrati derbi proti takšni ekipi je, ne glede na vse skupaj, zame veliko doživetje," pravi in dodaja, da se še vedno čuti določen pritisk, ki ga na slovensko ekipo izvajajo sodniki: "Če je le mogoče, če jim damo priložnost, sodijo nam v škodo in to hitro opazijo in se nad tem čudijo tudi novinci naše ekipe, ki pridejo od drugod." Sicer pa tudi v Serie D sodijo sodniki iz celotne Italije; tokratno tekmo je vodil Alessandro Meleleo iz Casarana, mesteca na peti italijanskega škornja.

Trener Krasa Tonči Žlogar je prepričan, da je njegova ekipa sposobna več od remija, ki ga je izvlekla v sodniškem dodatku. Zaradi protestov v malce bolj vročih zadnjih minutah je moral skupaj s kolegom na klopi Triestine Giuseppom Ferazzolijem predčasno z igrišča. "Po mojem mnenju so bili nekateri igralci v psihološkem smislu preveč pod vplivom derbija in dogodkov okrog njega, tako da sem z rezultatom zadovoljen, s pristopom tudi, z igro pa manj." Kras je z remijem zadržal dve točki prednosti pred Triestino, obe ekipi seveda čaka boj za obstanek in morda tudi novo srečanje v "play outu".

Za zaključek le še to: nogomet je premagal politiko oziroma tiste, ki so po nepotrebnem dodatno zapletli nekatere že tako zapletene zveze na Tržaškem. Skoraj poldrugi tisoč obiskovalcev je včeraj v Repnu zanimal predvsem nogomet.

Kras Repen - Triestina 1:1 (0:1)
Rabbeni 89.; Piscopo 15.

Kras (4-4-2): Mosetti; Bošković, Slavec, R. Božič (46./Corvaglia), Rondinelli, Del Nero, Maio (72./Tawgui), Gulič, Knežević, Babičev (78./Fross), Rabbeni. Trener: Žlogar

Triestina (4-3-3): Di Piero; Crosato, Celli, Bedin, Piscopo, Fiore, Proia, Arvia (88./Spadari), Miličevič (64./Diop), Manzo (65./Ventura), Rocco. Trener: Ferazzoli