Na naših športnih straneh vam v času samoizolacije in gibanja #OstaniDoma prinašamo knjižne in filmske namige, ki so povezani s športom. Začenjamo s filmom The Damned United.

Gre za film, ki je luč sveta ugledal let 2009, nastal pa je po istoimenski knjižni predlogi Davida Peaca in prinaša del zgodbe karizmatičnega britanskega nogometnega trenerja Briana Clougha.

Dvakrat evropski prvak
Legendarni trener se je v športno zgodovino vpisal kot trener Nottingham Forresta, s katerim je v letih 1979 in 1980 osvojil Pokal državnih prvakov. Forrest je še vedno edini nogometni klub, ki ima več naslovov najboljše ekipe v Evropi kot pa državnega prvaka (edinega je osvojil leta 1978).

Forrest je bil palček, ki je kljuboval pravilom in je izkoristil pokalni način tekmovanja, ki je omogočal precej več presenečenj, kot smo jim priča v Ligi prvakov, v kateri je bistveno več kakovosti, skupinski del pa zelo omeji morebitna presenečenja.

Zgodba o prekletih 44 dnevih
A kot namiguje že naslov filma, The Damned United ne govori o Cloughovem najsvetlejšem delu kariere, ampak o najtemnejšem, o le 44 dneh, ki jih je prebil na klopi Leedsa. Peacova knjižna predloga ni nič kaj prijazna do glavnega protagonista, saj ga ilustrira kot sebičnega in vase zaverovanega trenerja, zato so se Cloughovi svojci oddaljili od knjige, ko so izvedeli, da je osnova za film, se z ustvarjalci niso želeli posvetovati.

Dogodek, ki je pognal zgodbo, se je zgodil leta 27. januarja 1968, ko sta se v 3. krogu FA-pokala srečala vodilna ekipa najmočnejše angleške lige Leeds United in Derby County, ki je bil takrat na dnu druge angleške lige. Razplet žreba je bil za County velik praznik, saj na tvoje igrišče ne pride vsak dan najmočnejša ekipa v državi, ki jo je za češnjo na torti vodil še izkušeni, izjemno priznani in cenjeni trener Don Revie.

Sanje so se hitro razblinile
32-letni Clough se je izjemno veselil tekme, predvsem pa srečanja z Reviejem, kar predstavljal si je, kako bo v vljudnostni maniri v svoji pisarni sprejel vzornika in z njim spil kozarec vina. A sanjarjenje se je hitro razblinilo, Revie se je izkazal za robustnega, ne preveč prijaznega in vljudnega. Srečanje je bilo kratko in hladno, Revie je tako v enem popoldnevu iz vzornika postal Cloughov tekmec največjega kalibra in glavna motivacija za nadaljnje delo.

Brian Clough je začel delovati izjemno metodično, lovil je točno določene igralce, ki so dvignili raven Derbyja. Ta je bliskovito napredoval, leta 1969 osvojil drugo ligo, leta 1972 pa je celo postal angleški prvak (na koncu je imel le točko prednosti pred tremi zasledovalci, med katerimi je bil tudi Leeds).

Leta 1974 postal trener Leedsa
Angliji se ni uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo leta 1974, zato je vodstvo zveze zamenjalo selektorja in odgovornost ponudilo Revieju. Leeds, ki je bil takrat še vedno velikan angleškega nogometa, je poiskal novega trenerja in odgovornost ponudil prav Cloughu. Ta je imel še vedno neporavnane račune z Reviejem, zato si je za cilj postavil, da osvoji naslov tudi z Leedsom, a z veliko bolj učinkovitim in gledljivim nogometom. Svojemu predhodniku je namreč očital grd nogomet, ki je temeljil na prekrških.

Svojo namero je na prvem sestanku zelo samozavestno predstavil novim igralcem. A ti so imeli Revieja za svojega očeta in s tem se je začela mini vojna med trenerjem in igralci. Bitka je trajala samo 44 dni, kratko je potegnil trener, ki je moral zapustiti prekleti klub.

Odlična igra Michaela Sheena
Film stoji na glavnem igralcu Michaelu Sheenu, ki je izvrstno upodobil Briana Clougha. Sheen je v otroških letih sicer treniral nogomet, imel je celo ponudbo Arsenala v kategoriji do 12 let, a družina ni bila pripravljena zapustiti Walesa.

Film priporočamo nogometnim navdušencem, ki bodo dobili dober vpogled v razmišljanje enega največjih trenerskih umov in osebnosti prejšnjega stoletja. Clough je bil karizmatični strateg, ki je nase opozoril tako z uspehi kot odmevnimi intervjuji, s katerimi se je znal dobrikati javnosti, nemalokrat pa ujeziti lastnike klubov in tiste, ki odpirajo finančne pipice. Predvsem pa je bil samosvoj in iskren. Zmagovalec.

Njegov rekord popravil Darko Milanič
Za konec pa le še zanimivost – z le 44 dnevi na klopi Leedsa se je dolgo časa ponašal z rekordom trenerja, ki je najmanj časa vodil ta sloviti klub (če odmislimo trenerje, ki so bili tako ali tako pripeljani kot začasni trenerji). Njegov rekord je leta 2014 popravil Darko Milanič, ki je ta klub vodil le 32 dni ...