31-letni Kronaveter je bil s tremi zadetki najzaslužnejši, da je Olimpija v nedeljo izvlekla remi (4:4). Dvakrat je zadel z bele točke, s čimer so se državni prvaki vrnili po zaostanku 2:4. Z Mariborčanom, ki od leta 2015 igra za Olimpijo, smo se pogovarjali o razburljivem derbiju z Domžalami, novem trenerju Zoranu Barišiću in ali pričakuje, da ga bo v četrtek Igor Benedejčič uvrstil na seznam reprezentantov za naslednji tekmi Slovenije.

V nedeljo ste odigrali razburljivo tekmo z Domžalami. Kako spite po takšnih tekmah?
Čisto normalno, nobenih težav nimam. V karieri sem odigral že veliko takšnih tekem, čeprav – ta je bila res nekaj posebnega.

Kakšni občutki so prevladovali po koncu: nezadovoljstvo, ker ste zaostanek za vodilnim Mariborom povečali za dve točki, ali ponos, da ste zaostanek 2:4 spremenili v remi?
Prej to zadnje. Pokazali smo značaj in se vrnili po dveh golih zaostanka. To je najpomembnejše. Glede na potek tekme je tudi točka v redu.

Zabili ste prvi hat-trick v karieri! Vam veliko pomeni?
Seveda sem tega vesel, na koncu sem dobil tudi žogo, ki sem jo odnesel domov, ampak – vse svoje tri gole bi takoj zamenjal za zmago. Glede na igro smo si mogoče zaslužili več, imeli smo večjo posest, bili nevarnejši, vendar smo si privoščili preveč napak v obrambi in dobivali prepoceni zadetke.

Ste želeli preveč ugajati in ste potem pozabili na branjenje?
Vsekakor smo hoteli močno pritiskati na Domžale in jim poskušali čim hitreje vzeti žogo. Prepoceni smo dobivali zadetke, sploh pri tej prvi enajstmetrovki, ko je bil igralec že na črti kazenskega prostora. Pa tretji zadetek je bil tudi malo nesrečen. Skratka, dogajale so se napake, ki se nam ne bi smele.

Precej polemik je bilo spet, ali je sodnik dobro opravil svoje delo. Odločitve bi bile lahko tudi drugačne ...
Pri našem prvem golu je bilo težko videti, ali je šla žoga čez golovo črto. Nekateri posnetki kažejo, da je šla. Tudi sodniku je bilo težko, ko se je moral hitro odločiti. Glede enajstmetrovk bi rekel, da so bile vse pravilno dosojene. Skratka, morda bi lahko razpravljali le pri našem prvem zadetku, pri ostalih ni bilo nič spornega.

Maribor je prejšnji teden na napake opozoril na posebni novinarski konferenci. Se vam zdi to primerno?
To je njihova stvar, ne bi komentiral.

Obe enajstmetrovki ste v nedeljo izvedli na enak način. Obakrat ste vratarja Mulačića poslali v isto smer, vi pa ste streljali v drugo in zatresli mrežo!
Pri prvi enajstmetrovki sem pričakoval, da se bo vrgel v tisto stran, v katero običajno streljam. Nekako sem ga kar čakal, da je naredil prvi korak. Vesel sem, da sem zadel tudi v drugo, to je bilo ključno za osvojeno točko.

Pogosto počakate vratarja, da razberete, v katero smer bo šel?
Vsak igralec ima svoj način izvajanja enajstmetrovke. Jaz večinoma počakam, da vratar naredi prvi korak in potem streljam.

Oba vaša strela z bele točke sicer nista bila prav močna ...
Saj niti ni bilo potrebe po močnem strelu oziroma po strelu še bolj v kot njegovih vrat, ker je šel v napačno smer. Dokaj miren sem bil. Ne obremenjujem se s tem, kaj bo, če zgrešim. Postaviš pač žogo na belo točko in poskusiš zadeti. Vsi delamo napake, zgodi se, da ti tudi ne uspe.

Enkrat ste v letošnji sezoni tudi prepustili izvajanje enajstmetrovke Andresu Vombergarju. Zakaj?
Ker je nezasluženo prestal težko obdobje. Za napadalca je pomembno, da dosega zadetke in sem mu prepustil dve enajstmetrovki. Da si dvigne samozavest. Sicer sem vedno izvajalec jaz, res je tudi, da sem zgrešil dve ali tri in tudi zato prepustil Vombiju, ampak – potem sem spet prevzemal odgovornost.

Veliko trenirate strele z bele točke?
Ne, tega sploh ne treniram pogosto, ne čutim neke potrebe. Morda izvedem kakšno pred tekmo.

Pri prostih strelih je najbrž drugače?
Drži, temu posvečam več pozornosti. Dvakrat ali trikrat tedensko ostanem po treningu in poskušam zadeti z različnih položajev, da dobim pravi občutek.

Kje je za vas idealno mesto za prosti strel?
Odvisno. Za desničarja je sicer bolje streljati malo bolj z leve strani. Razdalja med 22 do 25 metrov se mi zdi idealna, to tudi največ treniram.

V nedeljo ste zadeli tudi z glavo. Kako komentirate, da ste tako raznovrsten strelec?
Da, znajdem se tudi z glavo. Kaj naj rečem, bil sem na pravem mestu, čeprav tisto ni bil idealen položaj za zadetek. Veseli me, da lahko zadevam na različne načine.

Z devetimi zadetki ste (z Rokom Sirkom) vodilni strelec letošnjega prvenstva. Ciljate na naslov kralja strelcev?
V bistvu ne. S tem se nikoli nisem obremenjeval. Tudi pred dvema sezonama, ko sem bil najboljši strelec, o tem nisem razmišljal. Za gole so bolj zadolženi napadalci, seveda pa sem vsakega svojega zadetka vesel.

Derbija z Mariborom niste odigrali do konca, z igrišča ste šli že po dobre pol ure. Kar videlo se je, kako ste razočarani!
Normalno, da sem bil malo razočaran. Najbolj me je bilo strah, da bi bilo kaj hujšega. Ta gleženj sem imel že zlomljen pred letom in pol. Ustrašil sem se, da se je ponovilo nekaj podobnega. Na koncu je izpadlo, da je bilo celo bolje, da sem šel z igrišča, saj so soigralci obrnili tekmo.

Kot leta 2016, ko je Portugalska v finalu evropskega prvenstva ostala brez Cristiana Ronalda, a vseeno slavila naslov prvaka ...
Pustimo takšne primerjave. Poškodbe so pač del športa in včasih igralci potem stopijo še bolj skupaj. Vsekakor so se fantje brez mene odlično znašli.

Zanimivo prvenstvo spremljamo. Olimpija je slabo začela, po petih krogih ste bili že osem točk za Mariborom. Takrat ste poudarjali: "Ne vem, kaj se dogaja." Toda bilo je kar jasno, v čem je problem: po menjavi trenerja ste se hitro prebili na 2. mesto na lestvici in tudi igra je postala takšna, kot si želite. Je za vse to zaslužen samo nov trener?
Drži, slabo smo začeli sezono. A v sezono smo vstopili z novim trenerjem in nekaterimi novimi igralci, tako da se je bilo treba privaditi. Nismo bili pravi. S prihodom Zorana Barišića je vse bolje, vidi se, da igramo dobro, da je kemija med igralci in da je trener vzpostavil nov način dela, ki nam ustreza. Pod njegovim vodstvom še nismo izgubili. Lahko smo tudi zadovoljni, da smo zmanjšali zaostanek za Mariborom na dve točki, no, po zadnjem krogu je razlika štiri točke. Do konca sezone je še veliko tekem, vse je odprto. Upam, da smo imeli v nedeljo proti Domžalam le en slabši dan in da bomo do konca jesenskega dela dobili vse tekme.

Kje vidite prednosti Zorana Barišića v primerjavi z Ilijo Stolico ali Aleksandrom Linto, ki sta ekipo vodila na začetku sezone?
O nekdanjih trenerjih ne bi govoril. Kar je bilo, je bilo. Vsekakor pa je Barišićev odnos z igralci res drugačen, kot je bil prej. Ima to komunikacijo, ki je potrebna med igralcem in trenerjem. Bolj je odprt, bolj domač. Tudi preostali igralci lahko potrdijo: če je kakšna težava, se lahko z njim normalno pogovoriš. Normalno, da je vse skupaj lažje, ko od trenerja dobiš povratno informacijo. Lahko mu zaupaš, lahko poveš svoje težave. Skratka, komunikacija je zdaj odlična.

V četrtek bo začasni selektor Slovenije Igor Benedejčič objavil spisek reprezentantov za zadnji tekmi Lige narodov. Pričakujete, da boste na njem?
Ne vem, o tem nisem niti preveč razmišljal. Bomo videli.

Ste pa že ste okusili, kaj pomeni igrati za reprezentanco. Pred dvema letoma ste tudi odločili dvoboj kvalifikacij za SP 2018, ko je Slovenija z 1:0 premagala Slovaško. Gotovo bi radi spet doživeli kaj podobnega!
Normalno. Vsak si želi igrati za reprezentanco. Mislim, da trenutno igram dobro, ali je to dovolj dobro za reprezentanco, pa bo odločil selektor. Vsekakor bi bil vpoklica zelo vesel.

31 let imate. Se še vidite v kakšem tujem klubu?
Če bi dobil kakšno dobro ponudbo, bi šel, a glede na moja leta je težko najti kakšen dober klub v tujini.

Ko ste bili med letoma 2010 in 2012 pri nemškem klubu Energie Cottbus, ste skupaj dosegli le tri zadetke, vendar ste vseeno poudarjali, da je bila tista izkušnja zelo prijetna. Zakaj?
Bil sem v klubu, ki je bil organizacijsko na visoki ravni, res pa je, da veliko zadetkov nisem dosegel. Predvsem zato, ker nisem igral na tem položaju, kot igram zdaj. Igral sem na položaju zadnjega veznega ali pa sem bil na krilu. Torej ne tako kot zdaj, ko sem "polšpica", kar mi najbolj odgovarja, ker sem bližje golu.