V soboto bo v Stožicah drugi večni derbi letošnje sezone državnega prvenstva. Olimpija ima veliko boljše izhodišče, vendar v zadnjem času ni več tako prepričljiva. Pogovarjali smo se z napadalnim vezistom Mustafo Nukićem, ki je s šestimi goli prvi strelec ljubljanske ekipe v tej sezoni.

Derbi pričakujete varno na vrhu lestvice, celo s 13 točkami prednosti pred Mariborom. Ali to igra veliko vlogo pred sobotnim dvobojem, saj ste lahko bolj sproščeni, medtem je Maribor pod pritiskom?
Drugače gledam na to. Pri Olimpiji nikoli ne moreš biti sproščen. Šteje samo zmaga. Ni pomembna razlika v golih, pomembna pa je zmaga. Živeti s tem in igrati za Olimpijo morda ni najbolj preprosto.

Hočete reči, da je tako pomemben obračun za vas prej stres kot užitek?
Ne ne, to je dodatna motivacija. Naboj derbija se čuti že nekaj časa, gre za neko pozitivno tremo. Že ko sem bil mlajši, se nisem obremenjeval s kakšnim pritiskom, ampak sem čutil pozitivno energijo.

Kako se boste lotili tekme? Odkar ste se lani poleti pridružili Olimpiji, bo to šesti večni derbi, vendar vi dvakrat niste igrali. Zadeli ste na eni tekmi, takrat z enajstmetrovke ...
Vložek je velik, in pričakujem še večji tempo, še več agresivnosti. Vsi čakajo le na to tekmo, za takšne derbije se živi, za to se trenira, to je smisel nogometa. Tudi sam menim, da je le dvoboj Olimpije in Maribora tekma, ki si zasluži ime derbi. Veseli me, da bo stadion poln in da se obeta nogometni praznik.

Kako ste preživeli zadnje dni, kako se je moštvo pripravljalo na Maribor? Kaj ste uigravali, kako se boste postavili na igrišču?
Teden ni bil nič posebnega. Naredili smo analizo Brava, trener nam je povedal, kaj je bilo dobrega, kaj slabega. Nismo nič spreminjali trenažnega procesa, gotovo se bomo na Maribor dobro pripravili.

Ali kljub slabemu startu sezone vidite Maribor kot glavnega izzivalca za naslov prvaka, ali pa bi vendarle navedli Koper ali Celje?
Prezgodaj je še za napovedi. Čakata nas še prestopni rok in spomladanski del prvenstva. Želim si le, da bi mi bili pravi.

Poraz s 6:1 je šokanten ...
Se strinjam. A s tem se ne bomo več obremenjevali, vse želimo narediti, da se v soboto oddolžimo navijačem.

Sorodna novica Riera: Videl sem preveč negativnih komentarjev

Olimpijina obramba je bila sprva brezhibna, v zadnjih šestih krogih pa sta dobili 15 zadetkov. Trener Riera precej menja obrambno vrsto. Bi si upali ugibati, kdo bo v soboto v obrambi?
Ne vem, to so bolj vprašanja za trenerja.

Se bo Matevž Vidovšek, ki prvih šest krogov ni dobil niti zadetka, vrnil v vrata?
Upam. Seveda si to želimo. Na začetku sezone je pokazal nerealne predstave in vsa ekipa se počuti samozavestneje, kadar je on v vratih. A moram poudariti, da je tudi Pintol veliko tekem dobro branil.

V zadnjem obdobju niste več tako dominantni. Se vam zdi, da so tekmeci prebrali vaš slog igre, vašo taktiko?
Vsi nasprotniki se zelo dobro pripravijo, gotovo so znali uspešno razbrati določene faze naše igre.

Bravo vas je visoko napadel in imeli ste nekaj težav!
Tudi Mura nas je na začetku visoko napadla, ampak smo lahko prihajali na nasprotno polovico in bili nevarni. Tokrat nam to ni uspelo, verjetno tudi zaradi ožjega igrišča in posledično manj prostora.

V pozicijski igri si ne ustvarjate toliko priložnosti. Je to težava?
To je element, ki ga moramo popraviti. Vsi se tega zavedamo, tudi trener. To je proces, ki traja. Napadalen nogomet je vedno najtežje igrati.

Dobivate dovolj uporabnih žog?
Vse je odvisno tudi od nasprotnika, kako se brani in podobno. So tekme, ko dobim veliko lepih žog, in tekme, ko jih dobim manj. Če gledamo kot celoto, je za nami zelo uspešna prva tretjina sezone.

Katera Olimpijina tekma v tej sezoni je bila najboljša?
Poudaril bi drugi polčas tekme z Muro. Bili smo res zelo dobri.

V Šiški ste imeli po porazu z Bravom še 15-minutni trening takoj po tekmi. Nekateri so komentirali, da za kazen. Je to res?
Ne, šlo je le za regeneracijski trening, da smo bili lahko naslednji dan prosti.

Trener Albert Riera je v celoti prevzel odgovornost za poraz proti Bravu. Se vam zdi to smiselno, da vam ni ničesar očital?
Razumem njegovo izjavo, a tudi igralci sprejemamo svojo odgovornost. Odgovorni smo vsi, celoten klub. Vse bomo naredili, da se takšna tekma ne ponovi. Dan ali dva sem bil tudi sam slabe volje, a sem pogledal na lestvico in videl, da imamo še vedno lepo prednost pred zasledovalci.

Kje vidite ključ do zelo uspešne prve tretjine državnega prvenstva?
Imamo zelo kakovostno in raznovrstno ekipo, vedno pride v prvi plan kdo drug. To je naša največja kakovost, pa seveda bi omenil še trenerja, ki ima tudi veliko zaslug.

S katerim soigralcem se najbolje ujamete zunaj igrišča?
Družim se z večino igralcev, s Timijem Maxom Elšnikom pa bi rekel, da sem na igrišču in zunaj njega najbolj povezan.

Šest golov ste dosegli v tej sezoni Prve lige. Zadovoljni?
Gotovo bi bila lahko ta številka še višja. Nisem popolnoma zadovoljen. Poskušam pa tudi asistirati in imam štiri asistence. A najpomembnejše je, da je Olimpija prva. To je glavni cilj, če bom na vrhu lestvice strelcev, pa – toliko bolje.

Pogosto se jezite na soigralce. Zakaj na ta način izgubljate energijo?
Ne strinjam se popolnoma. Včasih je videti, da se jezim na soigralce, a se bolj jezim sam nase zaradi določenih potez oziroma napak. Zagotovo moram pa to popraviti, ne smem izgubljati energije, ampak se osrediniti na doseganje zadetkov.

Vaša zgodba je nekaj posebnega, saj vam v mladosti ni bilo lahko. Pred vojno ste zbežali v Slovenijo, tu pa so se vam izpolnile sanje in ste postali profesionalen nogometaš. Ste dosegli vse, kar ste želeli?
Ponosen sem na svoje otroštvo. V neki točki je bilo sicer malo nenavadno, a po zaslugi staršev sem doživel sem veliko lepih trenutkov. Nogomet je težek posel. Ogromno dejavnikov vpliva na to, ali ti bo uspelo ali ne. Vedno se držim tega, da hočem biti v življenju srečen in uživati. Ko sem to dojel, mi je bilo tudi v življenju lažje.

Kaj je prevladalo, da ste postali tako zelo uspešni? Talent, delo ...?
Da sem zelo uspešen, je relativno. Zelo uspešni so zame tisti nogometaši, ki igrajo v tujini. Moja zgodba je pravzaprav takšna, kot jo ima večina slovenskih nogometašev. Kaj odloča pri uspešnosti? Lahko bi rekel, da gre za skupek vsega. Ogromno sem treniral, verjetno pa imam tudi nekaj talenta. Sreče mi je prej manjkalo kot ne. Da bi bil v pravem trenutku na pravem mestu. Ampak ničesar ne obžalujem. Svoje sanje sem izpolnil s prestopom v Olimpijo, s katero želim priti v vrh slovenskega nogometa.

Ste privlačen igralec, nogometaš s potezo več. Takšnih ni več veliko. Kje ste dobili ta občutek za žogo? Na ulici?
Lahko rečem, da sem preigral ogromno nogometa na šolskih igriščih, na ulici. Pogosto sem zvečer prišel domov prepozno. Zanimivo je bilo, to so bila res lepa leta. Moja generacija je bila s tem zaznamovana. Danes vidim prazna igrišča, mi pa smo tam pustili otroštvo. Ko smo prišli na trening, smo določene prvine nogometa že obvladali, danes se morajo pa vse naučiti in trenažni proces je drugačen kot nekoč.

Ob koncu intervjuja še nekaj drugih tem. Letos je v Sloveniji supervolilno leto. Hodite na volitve?
Sem odgovoren državljan in grem vedno na volitve.

Imate kakšno mnenje na družbenopolitično stanje v Sloveniji?
Imam, a ga bom zadržal zase.

Že od malega ste v Sloveniji in zdi se, da se tu odlično počutite, kajne?
Tu mi je lepo, nimam se nad čim pritoževati.

Ste prevzeli tudi kakšne slovenske navade? Radi smučate, hodite jeseni v gozd po gobe?
Ne smučam, malo me je strah morebitne poškodbe kolena. Sem se pa pred šestimi leti naučil deskati na snegu. Gobarjenje pa me verjetno še čaka. Imam veliko željo, da bi šel. Pred kratkim sem dobil povabilo prijatelja, a trenutno nimam časa.

Trener Albert Riera pravi, da igra tudi golf. Boste kdaj šli z njim na partijo golfa?
Nedavno sva se pogovarjala tudi o tem. Rekel sem mu, da ga vidim v kakšni španski ligi, ko bom čez tri leta končal kariero. In da bom z veseljem prišel na njegove tekme in navijal za njegov klub. Ima znanje, pridobil bo še izkušnje, upam, da bo imel tudi nekaj sreče.

Po izobrazbi ste ekonomist. Trgujete na borzi?
Malo spremljam, trgujem pa ne, čeprav me je vedno malo mikalo. V zadnjem času se mi je ogromno dogajalo v nogometu in za te stvari nisem imel toliko časa. Gotovo pa me bo to bolj zanimalo v prihodnosti.

Ste kdaj razmišljali, kam bi dali prvi milijon po kakšnem odmevnem prestopu v tujino?
(Smeh). Decembra bom dopolnil 32 let, podpisal sem dolgoročno pogodbo z Olimpijo do 35. leta. Če ne bo česa presenetljivega, bi rad kariero končal v Olimpiji. Tudi z vodstvom sem se dogovoril, da bom lahko potem ostal v klubu.

Izjavili ste, da se v Prvi ligi od nogometa ne da živeti ...
Svojo prvo profesionalno pogodbo sem podpisal z 28 leti. Do takrat sem le delal in občasno igral nogomet. Moram reči, da se od nogometa v Sloveniji ne da obogateti, gotovo pa, da če igraš za Olimpijo in še kakšen klub v Sloveniji, je življenje malo lagodneje. A takoj po koncu kariere se moraš kar hitro vrniti na delo. Zame to ne bo šok. Ob študiju sem delal, imel sem redno službo šest ali sedem let.

Kaj točno ste delali?
Opravljal sem veliko služb, nazadnje sem v podjetju Extra Lux skrbel za najem tiskalnikov in za nabavo določenega pisarniškega materiala.