31-letni Rožman se je s svojo mlado ekipo po zmagi nad Olimpijo prebil na drugo mesto državnega nogometnega prvenstva. Celjani igrajo zelo všečno, so učinkoviti in že od 27. julija ne poznajo poraza. Neporaženi so že na 18 tekmah v vseh tekmovanjih, kar je trenutno rekord v Evropi. S Simonom Rožmanom smo se pogovarjali o receptu za preporod Celja, o igralcih, ki bodo pozimi zanimivi za velike klube, in o trenerskih legendah, ki ga navdihujejo.

Niz neporaženosti ste nadaljevali tudi proti Olimpiji. Neverjetno, nihče vas ne more ustaviti, celo v Evropi ste rekorderji.
Sem prebral na MMC-ju, ja. Moja ideologija je, da ostanemo skromni. Seveda so vse te zmage dokaz pravilne usmeritve, a ostajamo skromni. Fantje so že večkrat dokazali, da so za velike stvari in da zmorejo marsikaj.

Olimpija je imela ogromno pripomb na sojenje. Menite, da so vam res pomagali sodniki?
Sojenja nočem komentirati, ampak isto je bilo v Domžalah, ko so me spraševali o enajstmetrovki. Ni mi všeč, da se govori le o sodnikih. Da smo dali tri gole in imeli tri stoodstotne priložnosti, tega pa nihče ne vidi.

Vas preseneča, kakšne uspehe niza vaša mlada ekipa?
Me. Ker se vse odvija zelo hitro, nekako kar ne dojemam vsega. Seveda smo vsi veseli, da nam to uspeva, ni pa čutiti nobene evforije. Igralci izpolnjujejo svoje naloge in tako se jim vrača ves vložek. Privoščim jim.

Spremenili ste pravila igre in uvedli disciplino. Kaj točno zahtevate od igralcev?
Pred sezono smo želeli, da sprejmejo nekatere stvari, upoštevajo pravila in trenirajo tudi doma. Veseli me, da mi jih ni treba prepričevati. Verjamem, da so takšen sistem želeli vzpostaviti že prej, vendar se ni izšlo.

Ste imeli tudi vi veliko težav?
Ogromno, a skupaj z vodstvom kluba nam je igralcem le uspelo predstavili vizijo. Veliko je bilo prepričevanja, da zmoremo narediti korak v to smer, in ko sezone nismo začeli najbolje, je bilo že precej dvomov, vendar igralci niso obupali in so potem spoznali, da je res tisto, kar smo jim govorili. Da tukaj niso zaradi hobija, ampak je to njihova služba, ki ne traja uro in pol, ampak osem ur in več. Poklic nogometaša je sicer super, a zadaj je ogromno odrekanja. Pomeni, da ni nočnega življenja, da se prehranjuješ športno in da ne moreš kar naenkrat za tri dni z družino na dopust.

Ste prepričani, da so res vsi disciplinirani in nihče ne pride na trening po kakšni nočni zabavi?
Morda se tudi to zgodi. Ne delam si utvar, da se kdo ne pregreši, a morda znajo to skriti. Nisem detektiv in raje igram na karto zaupanja. Da ne bo pomote - želim si, da se gredo fantje po zmagi skupaj poveselit. To odobravam, ne odobravam pa pijančevanj. Ni dolgo, ko sem bil sam igralec. Marsikaj sem prestal in sem se nekaj naučil. Ne morejo me pa izigrati, ker poznam vse trike.

Ste najmlajši trener v Prvi ligi. Kje še vidite svoje pomanjkljivosti in kje prednosti?
Absolutno mi manjka izkušenj in sem vesel, da dobivam informacije od starejših. Veliko tudi sam študiram in vlagam v izobraževanje. K sreči se hitro učim. Sem pa zelo ambiciozen, zmagovalen tip in hočem to miselnost prenesti nanje.

Je vaša mladost lahko prednost? Med vami in igralci ni generacijskega prepada ...
Tudi to je lahko prednost, ker fante v nekaterih segmentih bolje razumem. Poznam njihove značajske lastnosti in tudi osebnostne. Celo kakšne zasebne težave poznam. Z Benjaminom Verbičem sva v navezi, že odkar je igral za U-12.

Njegov napredek letos je očiten. Kako doživljate njegove odlične igre?
Benjamin je v vseh starostnih kategorijah kazal določeno kakovost. Morda se je vse dogajalo prehitro. Pri 17 letih je že igral za člansko moštvo, dal nekaj golov, a nato obstal, saj je bil preveč neučakan, nervozen. Zadnje pol leta je ogromno vložil v nogomet, veliko trenira sam, in to se pozna. Tudi osebnostno je dozorel. Maksimalno opravičuje svobodo, ki mu je puščam v igri.

Fanta bo v zimskem prestopnem roku težko zadržati, ampak zanimivi so še številni drugi igralci, kajne?
Seveda, v prvi vrsti Blaž Vrhovec, zanimivi so tudi Mislav Oršić, Valon Ahmedi, Sunny, Danijel Miškić, Tilen Klemenčič in Matic Kotnik. Decembra pričakujem galamo okrog Verbiča in Vrhovca. Logično, oba kažeta res dobre predstave.

Po eni strani bo klub zaslužil, toda ekipa bo osiromašena ... Si trener v resnici želi, da igralec odide v drug klub?
Privoščim vsakomur, da gre nekam, kjer bo igral in dobro zaslužil, čeprav je jasno, da bo igra Celja zato padla. Tega se zavedamo in zato v ozadju že delamo z mlajšimi in jih pripravljamo za naslednjo sezono.

Ne gre spregledati tudi srečne roke pri izbiri tujih igralcev.
Se strinjam. Okrepitve so prave, kar je predvsem zasluga športnega direktorja. Veliko dela smo naredili že ob koncu lanske sezone, ko smo vedeli, da smo obstali v Prvi ligi. Ogromno smo iskali, prečesali vse igralce in imeli srečno roko pri izbiri tujcev. So zelo ambiciozni in tudi dobre osebnosti.

Albanski igralec Valon Ahmedi je pred prihodom v Celje igral za italijanski klub Südtirol. Predvidevam, da je tam zaslužil več. Kaj ga je gnalo k vam?
Finančna ponudba gotovo ne. Če bi bogatejši slovenski klubi vedeli, kakšen je naš proračun ... Mislim, da imajo samo v Radomljah manjšega. Zakaj je prišel sem? Ker je Celje boljša odskočna deska za prestop v ugleden klub. Poleg tega tam niti ni kaj dosti igral.

Trenutno ste na 2. mestu, vaši cilji za to sezono pa ne sežejo tako visoko in omenjate peto mesto ...
Predvsem je cilj biti všečen in malce drugačen. Na stadionu želimo imeti na vsaki tekmi tisoč gledalcev. Je pa naš obstoj odvisen predvsem od prodaje igralcev, saj od lokalnega okolja ne bomo nikoli dobili toliko, da bi se kosali z Mariborom ali Olimpijo. Ne razmišljamo toliko o rezultatu. Zanima me napredek fantov, rad vidim, da v nogometu uživajo in da lahko izkoristijo svoj potencial. Me pa zanima, kako bi se odzvali pod pritiskom. Tega zdaj ni.

Kako bi opisali glavne odlike v vaši igri? S čim premagujete nasprotnike?
Glavna je disciplina v obrambi. Še imamo nekaj težav, a igralci navodila sprejemajo in vsak dan odpravljamo napake. Druga stvar je tempo naše igre. Nasprotnika poskušamo utruditi in izkoristiti kakovost, ki jo imamo v napadu. Predvsem s hitrimi prehodi v napad utrujamo tekmece in jih silimo v napake.

Katerim trenerskim legendam sledite? Katere knjige o trenerjih ste nazadnje prebrali?
O Patu Rileyju, Pepu Guardioli, Alexu Fergusonu. Veliko informacij je v teh knjigah. Po filozofiji igre sta mi všeč Roger Schmidt in Jürgen Klopp, po človeških vrednotah pa Pep Guardiola. Vemo, kako je bilo, ko je bil trener Barcelone. Bil je religija, "uzakonil" je skromnost, poštenost, delavnost. Ni pa njegova filozofija tika-taka tista, na katero bi jaz stavil v razvoju igralca.