ni sploh dovolj radi. Zdajšnjega zagotovo ne.
Prebliski Olimpije niso vezani zgolj na začetek samostojnosti. Bežigrad je polnil še Jurij Schollmayer z Robertom Prosinečkim, ko so bili zeleno-beli konkurenčni. Nato je sledil razpad in propad ter peta liga in pred štirimi leti selitev v Stožice.

"Lahko rečemo, da se je s prehodom na stadion v Stožice zgodba na neki način znova začela. Na začetku je bil odziv zelo dober, je pa res, da je takrat prišlo do zamujene priložnosti. Čeprav so bili rezultati slabi oziroma podobni zdajšnjim, se na žalost ni naredila neka kontinuiteta obiskanosti. Če se ne motim, nas je na tisti prvi tekmi s Koprom gledalo 7.000 gledalcev. Morali bi zaustaviti trend, da so ljudje prihajali gledat samo stadion. Morali bi jim ponuditi neko vsebino. Na žalost tega ni bilo, tako da posledično tudi ljudi ni bilo več," se tistih časov spominja direktor Olimpije Tine Zupan.

Olimpija nima kontinuitete. Klub ni celota. Manjkajo rezultati, gledalci, zraven ni nogometnih ljudi. Preveč je impulznega dela. Predsednik Izet Rastoder, ki ne želi pred javnost, praktično edini vlaga. Daje svoj denar in Olimpijo drži nad vodo. A samo to. Tudi v tej sezoni klub ni sledil poti, ki je bila začrtana na začetku. Spomladi je bil cilj le pokalni uspeh, a je bil Maribor premočan tekmec in še enkrat je njegovemu tekmecu spodrsnilo.

"Zelo veliko se je vezalo na ta vstop v finale, kjer Olimpija v novi dobi po letu 2005 še ni igrala. Vemo, da smo imeli najtežjega možnega nasprotnika in da se je na teh dveh tekmah dogajalo marsikaj. Na koncu nam je zmanjkalo malo sreče, pa tudi malo kakovosti. Posledično je prišlo tudi do psihološkega padca. Imamo tudi ogromno težav s poškodbami, ki so večinoma posledice tekem, ne pa treninga. Upamo, da bomo z neko pošteno zgodbo, ki bi bila zanimiva za javnost, mogoče malce bolj izzvali tudi srečo, da bi bila na naši strani," pravi Zupan.

Olimpija skromno sezono na sedmem mestu končuje s tretjim trenerjem. Po Razdrhu jo je vodil Kosanović, zdaj je v sedlu Karapetrović. Športnega direktorja Olimpija nima. Barko je na hitro, še pred prvimi težavami zapustil Sašo Udovič. Ni pustil pečata, tako rekoč selekcije ni niti začel. Napravil je nekaj napak, potem pa se je izgovoril na nemoč.

Kako naprej, kaj je dobrega v prvem moštvu? Zupan odgovarja: "Mitrović in Omladič sta dva igralca, za katera obstaja zanimanje. Seveda nismo primorani prodajati pod ceno, ampak to sta igralca, ki sta cenjena in imata določeno ceno na trgu. Glede sestave moštva bo imel glavno besedo trener, športnega direktorja v prihodnje ne načrtujemo. Zato tudi iščemo primernega kandidata, ki bo združil obe funkciji."

Eden prvih kandidatov za omenjeno nalogo naj bi bil zdajšnji selektor mlade reprezentance Tomaž Kavčič. Olimpija ima infrastrukturne težave. Poleg starega bežigrajskega stadiona je slab trenažni objekt za mladino. Člani trenirajo zunaj Ljubljane v Radomljah. Člani izvršnega odbora so pasivni. Klubski naslov je na sedežu Rastoderjevega podjetja.

In kakšna je vizija za prihodnost? Proračun je skoraj dvomilijonski. "Pripravljamo proračun za naslednjo sezono, ki bo pričakovano nižji, kot je trenutno. Prilagodili se bomo razmeram na trgu, ki so v Sloveniji v tem trenutku zelo hude. Sredstva je zelo težko pridobiti. Mi imamo to srečo, da imamo predsednika, ki je glavni in praktično edini sponzor kluba. Racionalizacija seveda ne pomeni, da hočemo biti slabši. Hočemo biti boljši. Spremenili bomo plačno strukturo, jo postavili bolj na motivacijsko osnovo."

Kaj bo Olimpija ponudila v prihodnosti, kako napolniti Stožice ... Ugibanj je veliko, pravih idej pa ni. V športu nasploh je tradicija zelo pomembna. Vezist Damjan Trifković zagovarja postopnost: "Moramo vedeti, da je Olimpija šele pred nekaj leti prišla v prvo ligo. Moje mnenje je, da je treba iti postopoma. Tudi Olimpija bo prišla na to raven, morda je treba že naslednjo sezono startati z drugačno mentaliteto. Verjamem, da bomo v naslednjih letih v vrhu."

Ali je Olimpija stara ali nova, ali je prava oziroma napačna, je stvar razlage. Padec v zadnjo ligo zagotovo ni bil koristen. Ljubljančani so s Kosićem in Ačimovićem nakazovali že nekaj več. Bili so že tik za Mariborom, zdaj pa stagnirajo v spodnjem delu slovenskega nogometa. Taka Olimpija ne more biti magnet za gledalce.