22-letni Zahović se je z drugimi reprezentanti na igrišču prvič družil v ponedeljek. Torkov popoldanski trening na Brdu pri Kranju, kjer se izbranci Tomaža Kavčiča pripravljajo na tekmo v Podgorici proti Črni gori, je odplaknil dež, je pa zato Zahović lahko v miru strnil misli v pogovoru za TV Slovenija. Z njim se je pogovarjala Antonija Ražen.

Luka, že lani so številni namigovali, da bi morali biti v reprezentanci, pa niste bili. Letos ste povabilo dobili, zdaj ste tu. Kako gledate na to?
Vpoklic sem si prislužil z dobrimi igrami v zadnjih mesecih, selektor je to prepoznal. Vesel sem, da sem tu. Dokazati želim, da si zaslužim reprezentančni dres, dal bom vse od sebe. Ta dres sem v preteklosti že večkrat nosil, zadovoljen sem, da ga bom tudi v članski reprezentanci. Čutim velik ponos, da lahko nosim majico z državnim grbom.

Reprezentančne soigralce bolj ali manj poznate. Kako ste se ujeli z njimi?
Res je, veliko fantov poznam že od prej, nekatere pa sem poznal bežno in sem jih zdaj boljše spoznal. Mislim, da smo super klapa in ni nobenih težav.

Z 18 zadetki ste najboljši strelec prve slovenske lige, vsekakor je to zelo pomemben dosežek.
Seveda, sem izjemno vesel in ponosen, a na koncu štejejo ekipne lovorike, ki so nam letos žal pobegnile. Takoj bi zamenjal ta dosežek z naslovom državnega prvaka.

Začetek spomladanskega dela prvenstva ni bil najbolj po vaših željah, potem pa se je obrnilo in zadetke ste dosegali praktično po tekočem traku. Kaj se je spremenilo?
Lani sem imel zelo težavno obdobje. Po golu na derbiju, dveh v Gorici in še enem proti Aluminiju sem zbolel, fizično nisem uspel priti k sebi. Nato sem si še dvakrat zlomil ključnico, tako da leto 2017 ni bilo najboljše. Po drugem zlomu sem si rekel, da se ne bom smilil samemu sebi. Spremenil sem ves življenjski slog. Najel sem nutricionista, veliko bolj sem začel delati z individualnim trenerjem, veliko več dam na regeneracijo. Bilo je dolgih štiri, pet, šest mesecev, kolikor je pač bilo, da sem se vrnil. Jasno je, da na začetku ne steče takoj, ker res dolgo nisem bil zdrav. A ko je steklo, sem dobro igral. Toda to ni samoumevno, res sem ogromno žrtvoval in delal za to, da sem dosegel toliko golov.

Kaj je bil prelomni trenutek, da je šlo vse samo še navzgor in navzgor? Gol na derbiju v Stožicah 31. marca, ko ste ob koncu izenačili na 1:1?
Ne, ne strinjam se. Po tekmi proti Krškemu dva tedna prej sva se pogovorila s trenerjem. Rekel sem, da nisem čutil, da sem odigral slabo, a žoga pač ni šla noter. Bila sva istega mnenja, da ko bom zadel prvič, se bo odprlo. Treniral sem dobro, verjel vase in na koncu se je izkazalo, da sem imel prav.

Odlično ste sodelovali tudi z Janom Mlakarjem.
Ja, Jan je odličen igralec. Zelo smo veseli, da ga imamo. Je še zelo mlad, ima še veliko pred sabo, tako kot tudi jaz. Tudi Tavares in Mešanović sta odlična igralca, velika konkurenca v napadu nas vse dela malo boljše.

Bomo tudi v prihodnji sezoni Luko Zahovića videli v dresu Maribora?
Bomo videli, kaj se bo dogajalo. V tem trenutku sem osredotočen na reprezentanco. Pogodbo z Mariborom sicer imam in vsi vedo, da ga obožujem. Če bom ostal, bom izjemno vesel.

Pa so glede na odlične predstave v spomladanskem delu sezone prišle že kakšne ponudbe tudi iz drugih klubov?
Za odgovor na to vprašanje se morate obrniti na koga drugega. Za to imam gospoda Amirja Ružnića.

V soboto vas čaka tekma proti Črni gori. Kako pomemben bi bil za vas gol že ob debiju?
Jasno, ali igraš 90 minut ali tri minute, želiš narediti neki vtis. Za moj igralni položaj je moja vloga malo bolj očitna - poskušati dosegati zadetke ali prispevati asistence. Seveda si želim zadeti.

Zakaj ste si izbrali številko 24?
Nisem si je izbral, bila mi je dodeljena (smeh).