26-letni Vidmar je v Prvi ligi že 749 minut nepremagan. Zadnje štiri tekme v jesenskem delu je zaklenil vrata Domžal, v pomladanskem delu pa še ni pobral žoge iz Olimpijinih vrat. Slovensko nogometno prvenstvo se bo nadaljevalo 2. aprila, medtem pa bo v ospredju spet reprezentanca. Jutri bo Slovenija v Kopru igrala z Makedonijo, 28. marca pa sledi še dvoboj v Belfastu proti Severni Irski. Na seznamu selektorja Katanca je tudi Nejc Vidmar, ki se seveda zaveda, da ima (po reprezentančnem slovesu Samirja Handanovića) prednost Jan Oblak.

Veste, koliko minut ste v Prvi ligi že nepremagani?
Na pamet ne. Osem tekem, tako da - mislim, da okrog 750 minut. S statistiko se ne ukvarjam.
V zimskem prestopnem roku ste iz Domžal prestopili k Olimpiji. Kako se počutite v ekipi trenerja Marka Nikolića?
Za zdaj super, same dobre stvari lahko povem o njem. Treningi so odlični, igralci se trudimo prenesti njegova navodila tudi na tekmo. Dvoboj z Rudarjem je bil pravi pokazatelj našega dobrega dela.
Na tej tekmi so se prebudili tudi napadalci, potem ko so bili na prejšnjih dveh tekmah neučinkoviti!
Ne vidim posebnega problema v tem. Proti Celju smo imeli smolo, saj žoga ni in ni hotela v mrežo, proti Mariboru pa ... to je bil pač derbi in niti nismo mogli igrati tako odprto. Ne bi govoril o neučinkovitosti.

Blessing Eleke, ki je Olimpijo tako kot vi okrepil med zimskim prestopnim rokom, je proti Rudarju igral le v zadnjih minutah. Je bilo opaziti pri njem kaj nejevolje, ker je dobil le drobtinice?
Vsak seveda rad igra od začetka, a v tem ne vidim ničesar napačnega. Fant še potrebuje nekaj časa, da se navadi na spremembo, a bo slej ko prej zabijal gole. Njegova kakovost je nesporna.
Kako bi primerjali Domžale in Olimpijo? Kaj vas je predvsem prepričalo, da ste zamenjali klub?
Z vsem spoštovanjem do Domžal, toda ambicije so pri Olimpiji veliko večje. Tu odkrito govorimo o naslovu, zato sem tu. Ciljam najvišje, in to je bilo prvo merilo. Seveda so Domžale zelo dober klub, kjer se razvijaš, napreduješ, a prišel je čas, da grem naprej. Skratka, ambicije po lovorikah so me gnale naprej. Pri samih treningih pa skoraj ni razlike, saj Domžale pod vodstvom trenerja Luke Elsnerja prav tako delajo zelo dobro.

Ste bili morda že poleti na pragu odhoda?
Ne, poleti so bila le namigovanja, da bom šel, a ni bilo nobenih dogovorov, nobenih stikov z Olimpijo.
Ali kdaj pomislite na to, da bi lahko šli tudi po poti Jana Oblaka, ki je branil za Olimpijo, zdaj pa je pri Atleticu eden najbolj cenjenih vratarjev sveta?
Njegova pot je res sanjska in ne delam si utvar, da bo tudi meni uspelo kaj takšnega. Grem svojo pot, z malce manjšimi koraki, a sem povsem zadovoljen s kariero. Seveda, cilj je tudi tujina, a najprej želim osvajati domače lovorike.
Kakšen je vaš odnos s predsednikom Olimpije Milanom Mandarićem? Pride pogosto na vaše treninge?
Pride kdaj pogledat, sicer pa sem bil z njim na kavi oziroma čaju. Pri njem se je vse začelo, saj sem bil na seznamu njegovih želja. Je izjemna osebnost, o kateri lahko govorim le pozitivno. V največji meri je zaslužen, da Olimpija vodi v prvenstvu.

V Olimpijinem dresu ste že okusili slast derbija z Mariborom. Ste lahko spali pred tekmo?
Sem, glede tega ni bilo težav. Seveda pa je bilo vseeno drugačno počutje kot takrat, ko sem branil za Domžale. Malce bolj nervozen sem bil in moja predstava ni bila bleščeča. Ampak - izkušnjo imam in zdaj vem, kaj pričakovati naslednjič.
Se je med derbijem v Ljudskem vrtu zgodilo kaj posebnega, kar vam je ostalo v spominu?
Ne, vse je bilo normalno. Vzdušje je bilo odlično, navijači te ponesejo, tudi gostujoči, čeprav te obmetavajo in zraven tebe letijo vsi mogoči predmeti.
Na primer?
Predvsem vžigalniki. Tudi stare prenosne telefone sem pobiral s tal.
Če smo bili prejšnja leta vajeni, da je na lestvici prvi Maribor, so vijoličasti zdaj v vlogi zasledovalcev. Kako vidite ta boj za naslov prvaka?
Vsekakor bo boj srdit do konca. Prednost Olimpije je bila po jesenskem delu tri točke, zdaj je štiri. Remi s Celjem nas je sicer stal dveh točk, a so Celjani otežili delo tudi Mariboru. Se pa lahko v boj za prvaka vmešajo še Domžalčani, ki čakajo na spodrsljaj Olimpije oziroma Maribora.
Bi lahko prvaka odločil 33. krog (od 36), ko bo 7. maja v Stožicah obračun Olimpije in Maribora?
Prej bi rekel, da bodo pomembne "manjše" tekme. Tudi če bomo derbi izgubili in zmagali na preostalih tekmah, imamo vse v svojih rokah. Skratka, "manjše" tekme, kjer se je težje motivirati, bo treba odigrati maksimalno.
Naslednja takšna tekma vas čaka že takoj po reprezentančnem premoru, ko greste 2. aprila v Novo mesto h Krki. Se bo težko zbrati?
Misli včasih nehote zaidejo drugam, a če pride na tekmo 200 navijačev Green Dragons, ne bi smelo biti težav.
Takšno podporo navijačev ste najbrž pogrešali v Domžalah ...
Nekaj razočaranja je bilo prisotnega, ker ni bilo toliko obiska. Dober občutek je, ko te spodbuja več tisoč navijačev, za to navsezadnje treniraš. Dragonsi znajo pripraviti odlično vzdušje. Opažam pa, da smo Slovenci zelo evforičen narod. Zdaj, ko je Prevc zmagoval, je bilo v Planici več kot 100 tisoč ljudi, če ne bi imel tako dobre sezone, bi jih bilo pa pol manj.
Si predstavljate sebe v vlogi smučarskega skakalca?
Kje pa, imam preveč kilogramov. Sicer bi verjetno imel največjo hitrost na odskočni mizi, potem pa ne verjamem, da bi preletel 'pukl'. Vsa čast tem fantom, Prevc, Kranjec, Tepeš - to so res norci. Da se tam spustijo, morajo 'imeti jajca'. V Planici sicer že vsaj deset let nisem bil, se pa spomnim, da smo šli z osnovno šolo na obisk tekme. Takrat so leteli do največ 215 metrov. In vem, da je Kasai skakal (smeh).
Pred vami je nova reprezentančna zgodba. Pred dnevi je minilo eno leto, odkar ste bili prvič na seznamu selektorja Srečka Katanca. Je zdaj za vas to že samoumevno?
Nikakor, saj je konkurenca močna. Jan Oblak je postal prvi vratar, midva z Vidom Belcem pa se bova trudila za drugo mesto. Vsak vpoklic je zame lepa nagrada za delo.
Na zadnjem seznamu je kar nekaj novih imen. Kako to komentirate in koga izmed novincev bi izpostavili?
Super se mi zdi, saj je prišel čas za menjavo generacija, prijateljska tekma pa je najboljši način, da jim selektor ponudi priložnost, saj rezultat ne bo v ospredju. Med novinci je tudi moj nekdanji soigralec pri Domžalah Matic Črnic, ki si je to zaslužil. Verjamem, da bodo Matic in vsi novinci pokazali svoje kvalitete. Začeti moramo dihati kot eno, radi bi spet povrnili zaupanje navijačev, bo pa treba biti tudi malce potrpežljiv.
Kako vašo kariero spremlja dveletna hčerka Zala?
Navdušena je in ko pridem domov, rada govori o tekmi in poje "Šalala Olimpija". Ta ji je najbolj pri srcu. Lepo je, ko zaspiš s to mislijo, seveda pa je z nogometom nikoli nočem preveč obremenjevati.